Živeti v džungli? Biti v mali šoli v džungli? Pa čeprav o volčičih še nič ne veš? Pa saj zato pa je šola! Ja, med 24. in 27. februarjem smo bili mali šolarji življenja v džungli v Vnanjih Goricah!

Kaj vse lahko počnemo v džungli, so poizkušali Akela, Kaja, Bagira, Balu, Mavgli, ata Volk, mama Rakša, Čil in U predstaviti 12 udeležencem, ki so se odpravili na raziskovanje džungle. Če hočeš biti član volčjega krdela, moraš imeti ostre zobe, ki lahko grizejo meso s kosti. Lutke so super metoda za prikaz zgodbe Kajin lov. Širkan je samo glasen jezen tiger, ki ima opečene noge, pa še počasen je, če se napije preveč vode v Vejgangi. Zbiranje bivolov za boj proti Širkanu je lahko precej naporno. Hati ima velika slonja ušesa. Če je v džungli suša, ima Balu na zalogi samo še 3 leta star med, že ves črn od prahu. Bela oglavnica je zelo naglušna kača. Na lovu za rdečo rožo se lahko v džungli hitro izgubiš. Rdeči psi so glasni, veliki, hitri, pa še grizejo in ščipajo in žgačkajo. Čeprav Akela umre, lahko kot angel še vedno spremlja naše poti. Čilbuki (džungelski facebooki) so čudovita iznajdba hitrega pošiljanja informacij po džungli.

Tako kot je Mavgli odrasel in se odpravil v vas, tako smo tudi mi zaključili naše druženje. V svoja krdela bomo ponesli izkušnjo biti volčič, biti ustvarjalec zgodbe, biti inovator.

Pa samo še eno vprašanje za na konec: a veš, kaj vse se lahko skuha v loncu? Mama Rakša in ata Volk sta zagotovo za to, da so to lahko najboljši sirovi štruklji, ratatuj, krompirjevi cmoki s sadno omako… Balu sanja o medu in mohvinih cvetovih. Želva U pa si želi, da se v loncu ne bi znašla ona sama…