IGRE ZA SPROSTITEV

Idiot

Nekoga določimo za vodenje igre. Hodi po krogu in prepeva neko pesmico. Ostali mu pomagajo. Ko pride do konca pesmi nadere tistega pred katerim se je ustavil. Le ta mu mora vrniti dretje, nato pa se mora postaviti za njim. Pot se tako nadaljuje : naslednjič se prvi zadere na nekoga drugega iz kroga, le-ta se zadere nazaj, potem se prvi zadere na drugega v koloni in le-ta nazaj prvemu. Koloni se tako priključi že tretja oseba. Igra se konča, ko vsi hodijo v koloni in na koncu kričijo.

V džungli se vse živali bojijo stekline, ki jo prenaša Tabaki. Steklina povzroči, da zblazniš in se prav čudno obnašaš – med drugim tudi takole kričiš. Zato sta ata volk in mama volkulja svoje zdrave volčiče naučila igre, v kateri lahko kričijo kolikor želijo,da bi se naučili prepoznavati glas steklih živali in se pred njimi pravočasno umakniti na varno.

Metanje kocke za čokolado

Skupina se postavi v krogu okoli mize, na kateri so čokolada, vilice, jedilni nož, šal, rokavice, kapa in igralna kocka. Udeleženci drug za drugim mečejo kocko. V primeru, da nekdo vrže šestico, si poskuša čimprej nadeti rokavice, kapo in šal , z nožem odrezati košček čokolade in ga s pomočjo vilic pojesti. Ostali člani tudi v tem času mečejo kocko naprej. V trenutko, ko nekdo drug vrže šestico mora prvi prenehati bodisi z oblačenjem, bodisi s sladkanjem in predati vse pripomočke tistemu, ki je naslednji vrgel šestico. Igra se konča ko zmanjka čokolade.

Krdelo se odpravi na lov. Če vržeš na kocki šestico pomeni, da si zagledal primerno šest mesecev staro srno, ki bi bila dober plen. S tem, ko se oblečeš v šal, rokavice in kapo, se primerno zamaskiraš ,da te srna prehitro ne opazi in če si hitrejši še od ostalega krdela, je del okusnega plena tvoj.

Smeh na povelje

Skupina stoji v vrsti, pred njo je voditelj. Ko pokaže s prstom na nekoga, se mora ta začeti smejati, ko pokaže na drugega, se mora prvi zresniti, smejati pa se začne drugi. kdor se smeji, ko ni na vrsti dobi kazen.

Bandarlogi so najbolj veseli, kadar naredijo kakšno neumnost, ki druge prizadane, ob kateri se razjezijo, zelo pa se jezni in užaljeni kadar se ti za njihovo neumno potegavščino ne zmeniš in se jim le zasmejiš. Kaj ko bi se malo vadili v smejanju, da se nam ne bo treba pustiti Bandarlogom?

IGRE KI SPODBUJAJO MEDSEBOJNO BLIŽINO

Ementalec in miš

Člani skupine so v dveh približno enakih skupinah. Prva skupina predstavlja sir ementalec, druga pa skupino mišk. Prva skupina se postavi z rokami in nogami skupaj tako, da nastane luknjasta, vendar stabilna tvorba. V ta namen morajo biti roke in noge čimbolj prepletene. Naloga mišk je, da preplezajo sir skozi vse notranje luknje in skozi vsaj eno luknjo na vsaki zunanji strani. Ko so miši že čisto utrujene ali pa se sir podre se vloge zamenjajo. Naenkrat naj pleza po siru več miši.

Džungla je včasih prav zaraščena. Poskusite se prebiti skozi podrastje, korenine, stebla, ovijalke….

Gordijski vozel

Udeleženci zamižijo, iztegnejo roke predse in se primejo za roke med seboj. Ko odprejo oči je potrebno preveriti ali je nastal le en krog (če ne, je potrebno vajo še enkrat ponoviti). Cilj igre je razplet vozla, zakar je dovoljeno sklanjanje, stopanje čez roke, obračanje – skratka vse razen tega, da spustimo roko, ki jo držimo.

Prebijanje skozi zaraščeno džunglo…

Guma

Vsi otroci se postavijo v krog drug za drugim tako, da je njihov levi bok obrnjen proti sredini kroga, desni bok pa na zunanjo stran kroga. Stojijo skupaj tako blizu, da se pete in prsti na nogah dotikajo sprednjega in zadnjega soseda. Ta strnjen krog predstavlja gumo.
Voditelj usmerja gibe vseh, saj morajo biti usklajeni.
Najprej se »guma« spušča – vsi počasi počepnejo, tako, da na koncu sedijo na kolenu tistega, ki je za njim; da ohranijo ravnotežje, se lahko primejo za ramena tistega, ki je pred njimi.
Ko so vsi v sedečem položaju, si lahko zamislimo različne načine gibanja »gume«: guma se nagne naprej (vsi se nagnejo naprej), nazaj, navznoter, navzven, guma hodi… Igra se konča, ko se »guma« podere.

Mladi volkci in Mavgli se radi igrajo, da so kača Kaja, ki se zvije v svitke, potem pa se pomika malo naprej, malo nazaj, se pozibava…

Igra zaupanja

Vsi razen enega se postavijo v krog. Tisti, ki ostane se postavi na sredino kroga, naredi svoje noge trde in se spusti, da ga drugi lovijo. Ne sme se prestopati. Zaupati mora, da ga bodo drugi ulovili. Če se prestopi, gre na sredino nekdo drug.

Tisti na sredini predstavlja Mavglija, ostali, ki ga lovijo pa džungelske ovijalke katerim se Mavgli prepušča pri raziskovanju visokih krošenj dreves. Zaupati mora, da ga bodo zdržale.

Karte

Igralci se usedejo na stole. Naključno jih razdelimo na štiri čimbolj enake dele glede na simbole kart (srce, križ, pik, kara). Nato voditelj zmeša kupček kart in jih začne brati (pove simbol) eno za drugo. Ko prebere simbol, ki ga ima določen igralec, se lahko ta presede za en stol naprej (na desno). Če stol ni prazen, se usede kar na igralca, ki sedi na njem – s tem ga omeji, ker igralec, četudi je poklicana njegova barva ne more naprej,saj na njem sedi nekdo od sotekmovalcev. Lahko se zgodi, da na enem samem igralcu sedi več ljudi. V tem primeru se ne sme presesti naprej, dokler ne sedi na stolu čisto sam. Zmaga tisti igralec, ki prvi zaokroži čez cel krog stolov in se usede nazaj na tistega, ki ga je imel v začetku.

Namesto simbolov kart lahko uporabimo štiri džungelske like (Akela, kača Kaja, Bagira in Balu). Le-ti pričakujejo naše volkce vsak na svoji džungelski učni urici, a kaj ko je na poti do tja toliko zanimivih stvari, ob katerih se volčiči ustavljajo. A dogovor je dogovor in na džungelski učni urici (ki lahko predstavlja tudi lovljenje plenov) se lahkonaučiš samih koristnih stvari, zato zmaga tisti, ki najhitreje pride na cilj (naokoli kroga.)

Pomežikovanje

Nekaj oseb sedi v krogu na stolih, ostale osebe stojijo za njihovimi stoli. En stol na sredini je prazen. Za njim stoji tisti, ki začne igro. Osebe, ki stojijo, morajo gledati v hrbet osebe, ki sedi pred njim/njo. Roke morajo imeti za seboj. Tisti ki sedijo, morajo biti pozorni na osebo v sredini. Če ti le-ta pomežikne, se moraš kar najhitreje presesti predenj. V primeru, da te tisti, ki je za tabo pri poskusu pobega prime z rokami (ne sme se premakniti z nogami in steči za teboj), se morata zamenjati.  Kdor je ostal brez »predsebojca« mora mežikati naprej. Tisti, ki je nekoga ulovil, se ne usede na stol ulovljenega pač pa na stol, ki stoji pred tistim, ki je mežikal.

To igro lahko uporabimo kot pripravo na lov, za katerega potrebujemo veliko spretnosti opazovanja in hitrega reagiranja.

Vstajanje s tal

Po dva in dva volčiča se vsedeta na tla tako, da drug drugemu kažeta hrbet in se držita pod roko. Na voditeljev znak pari tekmujejo kdo se najprej vzdigne, ne da bi se spustil ali se z roko dotaknil tal, saj je drugače diskvalificiran. V nadaljevanju sledi vstajanje v trojicah, četvericah.

Volčiči se zjutraj vsi poležani in zapleteni med sabo zbujajo. Komu bo prvemu uspelo pokukati iz brloga?

Zumba ples

Po dva si stopita nasproti in se primeta za roki. Sedaj poskusita eden drugemu stopiti na noge, Ko nekdo stopi drugemu na noge si pridobi točko. Če pa si stopita oba naenkrat točka ne velja nobenemu. Zmaga tisti, ki prvi zbere tri točke.

Igrica, ki se jo volčji mladiči igrajo v spremstvu svojih staršev, da bi ko odrastejo imeli dobro razvite, hitre in spretne tačke za lovljenje plena.

IGRE ZA SPODBUJANJE KOMUNIKACIJE, NASTOPANJA

Blagor ti, o kralj

Eden od igralcev je kralj in sedi na svojem prestolu na koncu prostora. Ostali igralci gredo k nasprotni steni in vsak premišljuje, katero dejavnost bi lahko pokazal s pantomimo. Nato se zberejo okrog kralja, ki vpraša enega izmed njih; »Kje si bil?«, vprašani odgovori: »Daleč stran v gozdu!«. Nato kralj vpraša: »Kaj si delal?«. sedaj vprašani s pantomimo prikaže svojo dejavnost. Če kralj ugane to dejavnost v prvem poskusu, mora loviti igralca, ki steče k naproti ležeči steni sobe. Če jo doseže, ne da bi ga kralj ujel, si lahko izbere drugo dejavnost, v nasprotnem primeru postane gledalec.
Vsi se postavljajo po vrsti. Kdor ostane v igri najdlje, je premagal kraljevo modrost in je naslednjič novi kralj.

Tisti, ki je na sredini je Mavgli, ostali pa so volčiči, ki so se potikali po džungli.

Improliga

Dva volčiče začneta igrati nek poljuben prizor iz džungelskega življenja, brez predhodne priprave ali dogovora. V kateremkoli trenutku lahko kdorkoli iz občinstva zakliče stop. Igralca morata obstati negibno v položaju, tisti iz občinstva pa si izbere koga bi zamenjal. Postavi se v njegov položaj in v trenutku se začne igranje povsem novega in drugačnega prizora.

Priplula je ladja

Vsi sedijo v polkrogu, eden vodi igro, ki jo začenja s stavkom: »priplula je ladja, do vrha naložena s s………v tem nekomu vrže robec. Ta mora stavek takoj dokončati z ustreznim samostalnikom, ki se začenja na dano črko. Robec lahko da naprej drugemu igralcu ali pa voditelju. Če ga da igralcu, mora ta povedati nov samostalnik z isto črko, če ga da voditelju, lahko ta začne z novo črko ali pa ostane pri prejšnji. Kdor čaka ali ne ve besede, mora plačati kazen.

Kar na lepem je v džunglo prišla skupina belih mož z s….

Risanje po nareku

Volčiče razdelimo v pare in jih posedemo tako, da so s hrbtom obrnjeni drug proti drugemu. Vsakemu v paru damo nekaj popolnoma enakih kock. Prvemu naročimo naj iz njih naredi del nekdaj tako veličastnega  mesta sredi džungle, kjer so zdaj leše ruševine in prebivališče Bandarlogov. Njegova naslednja naloga pa je, da sedaj le z besedami usmerja drugega volčiča iz para, da sestavi identično podobo iz kock. Prvi mora zelo paziti, da pripoveduje oz. Daje navodila čimbolj natančno, saj ga drugi ne sme vmes nič vprašati niti pogledati njegovega izdelka. Cilj igre in doseči čimbolj identični podobi mesta, saj to pomeni, da zna par dobro komunicirati med seboj.

Verižna zgodba

Skupina se zbere v krogu. Trije do pet članov skupine zapusti prostor. Nekdo od tistih, ki so ostali v prostoru, pove ali prebere kratko zgodbo. Nato pokliče prvega od učencev ki so zunaj. Temu nekdo od tistih v prostoru pove zgodbo, kot si jo je zapomnil. On jo pove naslednjemu ki vstopi. To traja toliko časa, dokler ne pridejo vsi člani nazaj v skupino. Končno različico zgodbe nato primerjajo z izvirnikom.

V džungli skrbi za obveščanje Čil, kar je zelo priročno, saj ne potrebujejo posebne pošte ali oglasnih desk. Problem nastane le, kadar ostali prebivalci džungle, niso dovolj pazljivi pri poslušanje, ali pa kakšne besede ali pa stvari ne razumejo, si po svoje razlagajo… Takrat lahko izvemo čisto napačno informacijo in Čil mora iti ponovno na delo. Zato le napnite svoja ušesa, vprašujte stare volkove pa tudi opravljajte ne…

Uprizarjanje fotografij

Vodja igre pokaže skupini fotografije, ki kažejo ljudi v kakršnikoli medsebojni komunikaciji. Igralci se nato razdelijo na pare in vsak par si izbere eno fotografijo, ne da bi vedeli katero. Nato par uprizori komunikacijo, kot si predstavlja da bi se lahko odvijala med človekoma na fotografiji. Ostali, ugibajo katero od fotografij sta izbrala.

Včasih je v džungli hladen zimski večer in takrat se volčiči radi zberejo ob vrani Ko, ki ima pri sebi star album s slikami, ki ga je nekoč izgubil beli mož, ki je hodil po džungli…Kako se zabavajo, ko ugibajo, kaj se je dogajalo pri ljudeh na vasi!

Živalski zbor

Udeleženci se razdelijo v več podskupin, vsaka podskupina predstavlja določeno vrsto živali (npr. psi, mački, kokoši). Voditelj (dirigent) izbere znano melodijo (npr. Na planincah sončece sije). Med “dirigiranjem” kaže določene podskupine, te pa pojejo pesem z oglašanjem določene živali. Dirigent lahko pokaže tudi več zborov hkrati, ko pa roko umakne, prej pokazani zbor utihne.

Džungelske živali se vasko leto na prav poseben način pripravljajo na obdobje pomladi, ki je v džungli tako pomembno, saj se takrat skotijo novi mladiči. Ponavadi sestavijo celo prav poseben zborček, ki ga sestavljajo volkovi, kače, škarniki, medvedi, panterji, sloni….in z nekaj pesmimi zaželijo dobrodošlico novorojencem.




Pod igre za spodbujanje komunikacije in nastopanja lahko spadajo tudi mnoge dejavnosti zabavnih večerov, kot so igranje skečev, napovedovanje, reklame, pripravljanje tv oddaje z aktualnimi novicami iz džungle….

IGRE ZA SPODBUJANJE SODELOVANJA

Dva tabora

Igralce razdelimo na dve skupini, vsaki določimo svoje področje ter znotraj tega področja označimo bazo, kamor ne smejo vstopati. V bazi obesimo določeno število listkov, ki jih morajo nasprotniki osvojiti. Skupini si istočasno kradeta listke, vsak sme odnesti le enega naenkrat. Napadalca lahko branilci zaprejo. Rešen je le takrat, ko ga zamenjajo za listek. Kdor ukrade listek, ga branilci pri vračanju ne smejo ujeti.

Gorenc, Dolenc, Borenc, Lorenc

Za vsakega izmed članov skupine imamo pripravljen listek na katerem piše kateri član družine je in priimek, primer oče gorenc. Od članov družine nastopajo oče, mati, sin in hči. Udeležencem listke naključno razdelimo. Pogledajo jih lahko le vsi naenkrat. Njihova naloga je, da se najdejo člani družine med seboj in se v ustreznem vrstnem redu oče, mati, sin, hči usedejo druga na drugega na stol. Zmaga tista družna, ki je najhitrejša.

Namesto poimenovanj oče gorenc lahko uporabimo oče volk, mama volkulja, oče škarnik… Le ti se potem morajo čimhitreje zbrati vsak pri svojem bivalnem prostoru – pri stolu, ki je označen kot brlog ali pa kot gnezdo…

Harmonija

Udeleženci se na začetku prosto gibljejo po prostoru. Lahko plešejo, hodijo, tečejo, skačejo…. Voditelj med tem časom na glas pove določeno številko, ki predstavlja število članov skupine in nalogo, ki jo mora ta skupina prikazati s pantomimo.

Primeri iz džungle:

Lesena brv

Volčiče razdelimo v skupine velike od 4-7. Po skupinah naj se postavijo v ravne vrste. Njihova naloga bo, da bodo s pomočjo listov, ki bodo predstavljali lesene kole brvi prišli kar najhitrejena drug konec prostora, torej čez reko Venjgango. Vsaka skupina naj dobi dva lista več kot je njenih članov. Na znak se člani skupine v koloni začnejo pomikati na določen drugi konec reke. Pomembno je, da nihče izmed skupine ne stopi iz kola, saj se mora drugače skupina vrniti na začetek. Med seboj si lahko pomagajo s tem, da zadnji v koloni podajajo že obrabjene kole na začetek kolone in tako neprestano »gradijo« brv vse do drugega brega.

Nogomet brez žoge

Igralci se razdelijo na dve ekipi. Vsak izmed njih si izbere ime živali npr. medved, jež, … oz. če se igralci med seboj ne poznajo in bi z igro želeli, da se spoznajo, uporabijo kar vsak svoje ime.
Najprej določimo meje igrišča in označimo gola. Ekipa ne sme stati v golu (kot pri pravem nogometu). Ekipi določita, kdo bo začel z igro. Igralci v ekipi se potem zmenijo, kdo bo imel »žogo«, le-ta poskuša kot pri nogometu priti do gola. Žogo si igralci med seboj podajajo tako, da se med seboj kličejo. Nasprotna ekipa prevzame žogo, če se dotakne tistega, ki ima žogo. Ekipa doseže gol, tako da igralec pride v gol in se tam zavrti okrog svoje osi. Zmaga tista ekipa, ki doseže več golov.

Volčiči lahko igrajo kokosbrc.

Spremenjena pravila

Pričnite z igro, ki jo vsi udeleženci dobro poznajo. Po kratkem obdobju igranja jim recite, naj sami sestavijo nekaj novih pravil igre, ki jih bodo vedeli le oni. Prepričajte se ali so sprejeta pravila smiselna. Nekdo iz skupine lahko prevzame vlogo tajnika in pravila zapiše. Pomembno je, da vsi v skupini sodelujejo. Ko so pravila sprejeta, lahko sodelujoči igro na novo poimenujejo in potrdijo, da je vse to skrivnost, ki jo vedo le člani te skupine in tisti, ki jih vanjo sami povabijo.

Različice:
V skupino povabite novega člana in prosite ostale, da mu pazljivo in natančno razložijo nova pravila igre.

Igre, ki spodbujajo medsebojno sodelovanje so po večini tudi vse velike igre, strateške igre, lovi… kjer volčiči nekaj skupaj iščejo, sestavljajo, tekajo….

IGRE, KI SPODBUJAJO PREPOZNAVANJE POTREB DRUGEGA, ČUSTEV

Čustvo je izrazno sredstvo, ki se ga moramo zavedati, do katerega imamo pravico in je morda najbolj osebno. Razvoj tega področja postaja vse pomembnejši tudi izven družine saj nam omogoča pravilno razumevanje sebe, svojih potreb in potreb drugega, ustrezno komunikacijo in prilagajanje.

Igranje srečanja

V džungli se srečata vrana Ko in ježek Iki. Zaigrajte po skupinicah to srečanje glede na to kakšne volje sta Ko in Iki: ali sta srečna, jezna,ju je strah,sta navdušena, presenečena, razburjena…

Igranje kokoskoša

Volčič naj izvleče listek na katerem je napisano čustvo (veselje, žalost, jeza, sreča,zaskrbljenost, strah, navdušenje,….). V roke mu damo košarkaško žogo, ki predstavlja kokos, on pa nam mora brez verbalnega izražanja pokazati kako bi igral kokoskoš, če bi se počutil tako, kot piše na listku. Cilj igre je, da ostali ugotovijo čustvo napisano na listku.

Polž

Igralce razdelimo v pare. Eden je polž, ki se na tleh zvije v klobčič in zapre oči. Drugi je njegov prijatelj muren, ki ga poskuša spraviti iz hišice. Pri tem ne sme uporabljati glasu. Šele, ko se polž dobro počuti in mu je način vabila všeč, pokuka iz hišice. Če mu način vabila ni všeč ali če se ne počuti varno, se še bolj tesno zvije v klobčič. Ko v celoti zleze iz hišice, vstane in se zahvali za vabilo. Nato se vlogi zamenjata.

Predstavljanje čustev

Potrebujemo slike iz revij in fotografije. Slike naj ne bodo neumne, temveč naj v sodelujočih spodbujajo različna čustva. Lahko prosiš sodelujoče naj prinesejo slike oseb in krajev, ki so za njih posebno pomembni v pozitivnem ali negativnem smislu.

Ko imamo vse slike zbrane, jih razporedimo po prostoru. Usedemo se okoli njih v krogu. Člani skupine si med seboj delijo svoje občutke, kot npr:

• Ko gledam to sliko se počutim ________
• Zakaj se tako počutiš?
• Zato ker _____________.
• Se počutiš tako še ob kakšni drugi sliki?

V nadaljevanju se lahko pogovarjamo tudi na naslednje načine:

• To je slika kraja na katerem se počutim _________.
• To je slika predmeta ob katerem se počutim ____________.
• To je slika osebe ob kateri se počutim ____________.

Pri tej igri moramo predvsem paziti na to, da se udeleženci počutijo varne v skupini in si lahko zaupajo. Nihče ne sme biti obsojan zaradi tega kar izrazi. Pomembna je vloga voditelja, ki vodi pogovor tako, da pridejo vsi na vrsto.


Različice:
Lahko izbereš glasbo, ki predstavlja neko razpoloženje in sodelujoče prosiš naj si izberejo sliko, ki v njih povzroči isto razpoloženje, kot ga predstavlja glasba. Lahko jih pelješ na ogled slik kot na razstavo na kateri morajo poiskati vse slike, ki izražajo neko določeno čustvo – npr. veselje.


V džungli živali poznajo prav poseben krik imenovan Fiel. To je krik, ki je nekakšna mešanica sovraštva, strahu, obupa… Kliče se ga ob posebnih nevarnostih in zato je zelo pomembno, da ga znajo vsi dobro prepoznati….In če hočeš prepoznati krik Fiel je v prvi vrsti pomembno tudi, da znaš prepoznavati različna čustva, razpoloženja in občutke tudi pri sebi.

Tu smo, tu smo

Skupina se porazdeli po prostoru in posluša voditelja. Ko ta reče: »Skupaj vsi, ki….« , poskušajo vsi člani skupine sestaviti manjše skupine glede na kriterij, ki ga postavi voditelj. Ko se skupina zbere skupaj mora večkrat na glas zavpiti : »Tu smo, tu smo!«
Če hočemo spodbujati prepoznavanje čustev in naših osebnostnih lastnosti ter potreb je pomembno, da izberemo ustrezne kriterije za klicanje.

Volčiči se naj razporedijo v manjše skupine glede na naslednje ali njim podobne kriterije:

Povezava: Tadeja Kožuh, Škofja Loka 1