Spletna stran je nazaj

Objavil/a randerle, januar 17, 2023 |

Spletna džungla je spet aktivna.

Ribičija starih volkov na Vinski Gori

Objavil/a Uroš Obolnar, april 1, 2013 |

IMG_6717V soboto in nedeljo, 16. in 17.3.2013, smo se stari volkovi zbrali na državnem posvetu, ki sta ga gostila stega Velenje 1 in Koroška 1. Srečanje je potekalo v duhu utrjevanja naših mrež ter izboljševanja naših načinov lova.

Se sprašujete kako in kaj smo lovili ter koliko smo ujeli?

Po uvodnem spoznavanju in po obnavljanju znanja stavčnih členov smo se odpravili spoznavati kraj, v katerega smo prišli. Med orientacijo smo se lahko ustavili ob mlinu, ki so nam ga domačini prijazno razkazali, na gradu smo poskušali posneti najbolj izvirno sliko skupine, vmes pa smo bili deležni še hitre ponovitve osnov prve pomoči.

Popoldan smo v manjših skupinah obnavljali in izboljševali naše znanje o stezosledstvu, kurjenju ognja, prvi pomoči, pripravi na odprave, vozlih, orientaciji in dendrologiji.

Zabavni večer je minil v znamenju dramskih uprizoritev Kekca na sto in en način, vlečenja vrvi, kuhanja žgancev, za zaključek pa smo se ob zvoku harmonike še dodobra naplesali.

Zabavnemu večeru je sledila skala posveta, kjer je bilo v voditelje veje VV imenovanih osem starih volkov. Po slovesnem zaključku skale posveta smo bili deležni še okusnega Bika.

V nedeljo smo se razvrstili v različne delavnice, kjer smo odkrivali nove zanimive igre, se urili v reševanju problemov s pomočjo Knjige o Džungli, izdelovali lutke, ki znajo biti v krdelu zelo uporabne, ter prisluhnili Mileni Pačnik, ki je na lanskem taboru voditeljev prejela najvišje skavtsko priznanje – zlato deteljico.

Na koncu smo srečanje, kot se spodobi, zaključili s skavtsko mašo v vinskogorski cerkvi sv. Janeza.

Srečanje je potekalo v odličnem vzdušju in vsi smo bili hvaležni državnemu vodstvu za odlično pripravljen posvet, gostiteljem za gostoljubje in super organizacijo ter odraslim skavtom Velenja 1, ki so nas izjemno razvajali z odlično hrano.

Kompas idej

Objavil/a Andreja Grkman, marec 15, 2013 |

  1. ČUSTVENO-MOTIVACIJSKO področje

  • DRAMA NA BABILONSKEM STOLPU

  • ZAKOPLJI ŽALOST, SPUSTI JEZO IN BODI VESEL

  1. SPOZNAVNO področje

  • SPOSOBEN VOLČIČ

  • VENČKANJE

  • KO ODPADKOM ODKLENKA

  1. DUHOVNO področje

  • GOSPOD, NAJ TE SREČAM…

  • SVETO PISMO JE LUŠTNA STVAR

  • SLABE NAVADE, PROČ!

  • KUPONČKANJE

  1. MORALNO področje

  • JEŽEŠ, KJE SO MOHVINI LISTI?!

  • VOLČIČ MISLI NA DRUGEGA KAKOR NA SAMEGA SEBE

  • ŠTEVULKE

  • POSTAVA KRDELA

  1. DRUŽBENO področje

  • ORIGAMI V DVOJE

  • TOTEM JE IZGINIL – KAJ KANEMO STORITI?!

  1. TELESNO področje

  • KJE JE BIK?

  • KAPLJICE ZA MOJCO

  • KAM PA KAM VOLČIČI?

  • POGUMEN VOLČIČ

(več…)

Spomladanski DPSV v Velenju

Objavil/a Uroš Obolnar, marec 10, 2013 |

Dragi stari volki!

Spet je prišel čas, ko se bomo srečali stari volki iz Slovenske džungle, si podelili lepe trenutke, težave in druge stvari s katerimi

se srečujemo pri vodenju krdel.

Vzemite si čas v soboto 16. in nedeljo 17. novembra 2013 . Dobili se bomo v soboto z zbiranjem prijav ob 8.00 in pričetkom programa ob 9.00, razšli pa se bomo v nedeljo po kosilu.

Ker verjamemo, da s svojimi izkušnjami v džungli veste, kaj potrebujete s seboj, vas želimo samo spomniti, da ne bi česa pozabili.

S seboj imejte:

-kroj

-rutka

-spalna vreča

-armafleks

-copati

-menažka

-dobra obutev in topla oblačila

-svetilka

-kitara ali kakšen drug inštrument

-5€

-predmet s katerim loviš…:)

Prijave zbiramo do torka 12.3.2013 –tukaj.

Vabilo prosim posredujte tudi ostalim voditeljem v krdelu. Hvala


Dober lov!

Nove smernice za izvajanje vzgojnega namena in vabilo na jesenski DPSV – “Roko v ogenj!”

Objavil/a Uroš Obolnar, september 9, 2012 |
TVOgenjvmeni_skupinskaslikaOgenj v meni za vedno gori …


Dragi voditelji, drage voditeljice!


Na taboru voditeljev je v vseh nas zagorel ogenj, ki zdaj čaka, da ga ponesemo tudi v naše stege in veje!

Zato smo v poverjeništvu za program tako kot prejšnje leto tudi ta september pripravili smernice za izvajanje vzgojnega namena. Koliko jih je in katere so, izveš, če odpreš priponko Smernice_VN_za_voditelje_sept2012. Prosimo, da jih pri svojih načrtovanjih čim bolj upoštevate. Pripravili smo jih za vas, da vam olajšamo delo, in za Združenje, da zagori v ustvarjalnosti in pobudništvu.


Da dobimo še več idej za izvajanje vzgojnega namena v prihajajočem letu, imenujemo nove voditelje vej, kaj prijetnega doživimo in se še bolje spoznamo, se 6. in 7. oktobra 2012 dobimo na posvetu starih volkov – “Roko v ogenj!”.

Če upate dati roko v ogenj, pridite na DPSV v Škofije. Prijavnice in ostale informacije pošljemo v prihodnjih tednih.

Želimo si, da v Združenju iskri, da tli in da se zaneti pristni skavtski duh po vsej Sloveniji. Zato potrebujemo vsakega izmed vas in vas prosimo, da upoštevate termin DPSV-ja in smernice pri načrtovanju aktivnosti vašega stega.


Bodimo še naprej kar najbolje pripravljeni služiti!

Vaša državno vodstvo voditeljev veje VV ter poverjeništvo za program 🙂

Smernice VN za voditelje sept2012


Volčji večeri – 11. 5. 2012

Objavil/a Čil, april 19, 2012 |

volčji_večeriImaš težavo in ne veš kako bi jo rešil? Si poln dobrih idej, ki bi jih rad delil z drugim? Ste že slišali za volčje večere? Se sprašujete kaj je to?

Potem dobro prisluhni saj bova povedala samo enkrat! Rezerviraj si petek,11.5.2012 ob 19h. Kje se sprašuješ? Ja kje, u Homcu pri Radomljah seveda! Tam se bomo zbrali stari volki, naši pomočniki in tisti, ki so svoje delo že odslužili. Pogovarjali se bomo o problemih, ki nas mučijo v naših krdelih, delili svoje izkušnje z drugimi in se zabavali. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, vaših priboljškov se ne bomo branili.

Veseli bomo tvojih izkušenj, zato ne smeš manjkati. Prijavi se čimprej!

Dober lov!
Modrooki haski
Potrpežljivi sokol

http://maps.google.si/maps?
saddr=Homec&daddr=Neznana+cesta&hl=sl&ll=46.179251,14.597998&s
pn=0.003959,0.010214&sll=46.179348,14.600755&sspn=0.003959,0.010
214&geocode=FbqgwAIdzrHeAA
%3BFQypwAIdv8beAA&t=h&mra=mift&mrsp=1&sz=17&z=17

Po Mavglijevih poteh v Malo šolo življenja v džungli!

Objavil/a Uroš Obolnar, marec 9, 2012 |
Avtor:MŠŽD

Avtor:MŠŽD

Dragi stari volkovi in popotniki na služenju!

Želiš s svojim smrčkom pokukati v džunglo in doživeti nore dogodivščine? Torej, če si med tistimi, ki so odgovorili z “Ja, seveda”, hitro v šape tvoj planerček, poleg datumov od 19. do 22. aprila 2012 pa na veliko napiši Mala šola življenja v džungli! Če se hočeš za nekaj dni z Mavglijem poditi po naši džungli, moraš biti v koledarskem letu star vsaj 18 let.

Da pa se džungelski prebivalci že prej pripravijo na tvoj prihod, se hitro prijavi na naslednji povezavi najkasneje do 1. aprila 2012.

Kar najbolje!

Svod MŠŽD

Grega, Špela, Luka, Neža, Vital, Zala, Viki, Maja, Valentina, Jan

Vprašalnik o OS in ON

Objavil/a Uroš Obolnar, februar 22, 2012 |

Dragi stari volki!

Verjetno se še spominjate jesenskega DPSV-ja in verjetno tudi veste, da se približuje naše ponovno druženje. Državna vodstva vej se že veselimo ponovnega srečanja, ki bo tokrat nekaj posebnega. A več o programu tokratnega DPSV-ja vam sporočimo v prihodnjih dneh.

Sedaj pa vas prosimo, da do 1. 3. 2012 izpolnite tale vprašalnik. Spodbujamo vas, da se o vprašanjih pogovorite voditelji krdela med seboj in napišete odgovore skupaj. Če pa ne bo šlo, lahko to stori tudi vsak voditelj sam. Izpolnjen vprašalnik je pogoj za udeležbo na DPSV-ju. Letošnje leto smo namreč posvetili temeljiti analizi sistemov osebnega spremljanja in osebnega napredovanja v naših vejah in le z vašo pomočjo lahko ugotovimo, kaj moramo dopolniti, spremeniti in preoblikovati.

Hvala, ker nam pomagate pri tem!

Želimo vam doživet “počitniški” teden in uspešna Zimovanja!

Bi-Pi!

Državno vodstvo veje VV

najboljša MALA ŠOLA ŽIVLJENJA V veliki DŽUNGLI

Objavil/a Špela Pucelj, |

Živeti v džungli? Biti v mali šoli v džungli? Pa čeprav o volčičih še nič ne veš? Pa saj zato pa je šola! Ja, med 24. in 27. februarjem smo bili mali šolarji življenja v džungli v Vnanjih Goricah!

Kaj vse lahko počnemo v džungli, so poizkušali Akela, Kaja, Bagira, Balu, Mavgli, ata Volk, mama Rakša, Čil in U predstaviti 12 udeležencem, ki so se odpravili na raziskovanje džungle. Če hočeš biti član volčjega krdela, moraš imeti ostre zobe, ki lahko grizejo meso s kosti. Lutke so super metoda za prikaz zgodbe Kajin lov. Širkan je samo glasen jezen tiger, ki ima opečene noge, pa še počasen je, če se napije preveč vode v Vejgangi. Zbiranje bivolov za boj proti Širkanu je lahko precej naporno. Hati ima velika slonja ušesa. Če je v džungli suša, ima Balu na zalogi samo še 3 leta star med, že ves črn od prahu. Bela oglavnica je zelo naglušna kača. Na lovu za rdečo rožo se lahko v džungli hitro izgubiš. Rdeči psi so glasni, veliki, hitri, pa še grizejo in ščipajo in žgačkajo. Čeprav Akela umre, lahko kot angel še vedno spremlja naše poti. Čilbuki (džungelski facebooki) so čudovita iznajdba hitrega pošiljanja informacij po džungli.

Tako kot je Mavgli odrasel in se odpravil v vas, tako smo tudi mi zaključili naše druženje. V svoja krdela bomo ponesli izkušnjo biti volčič, biti ustvarjalec zgodbe, biti inovator.

Pa samo še eno vprašanje za na konec: a veš, kaj vse se lahko skuha v loncu? Mama Rakša in ata Volk sta zagotovo za to, da so to lahko najboljši sirovi štruklji, ratatuj, krompirjevi cmoki s sadno omako… Balu sanja o medu in mohvinih cvetovih. Želva U pa si želi, da se v loncu ne bi znašla ona sama…

Jesenski DPSV v Mostah pri Komendi

Objavil/a Uroš Obolnar, november 10, 2011 |

Dragi stari volki!

»Resnično, povem vam:

Če bi imeli vero kakor gorčično zrno,

bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹,

in se bo prestavila

in nič vam ne bo nemogoče.«

Minilo je že več kot mesec dni, ko smo zakorakali v novo skavtsko leto. Sedaj je prišel čas, da se srečamo tudi vsi stari volki, da si podelimo svoje lepe trenutke, težave in druge stvari s katerimi se srečujemo pri vodenju naših krdel.

Na DPSV-ju pa bomo govorili tudi o taboru voditeljev, o novem vzgojnem namenu,…

Zato si le vzemi čas v soboto, 19.11.2011 in nedeljo, 20.11.2011, ko se bomo stari volki iz širne slovenske džungle podali v Moste pri Komendi.

Dobimo se v soboto ob 9. uri pred OŠ Komenda-Moste v Mostah pri Komendi, razšli se bomo pa v nedeljo do 15. ure na istem kraju.

Da pa se nebi izgubili prilagamo tudi majhno pomočJ

http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=moste+40+1218+komenda&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum=10&foxsbar=page

Ker verjamemo, da s svojimi izkušnjami v džungli veš, kaj vse potrebuješ s seboj, te želimo samo spomniti, da ne bi česa pozabil/a. Tako naj bo v nahrbtniku oziroma na starem volku tudi sledeče:

  • kroj in rutka
  • spalna vreča in armafleks
  • copati
  • menažka in pribor
  • dobra obutev in topla oblačila
  • 5€ za udeležbo
  • svetilka in žepni nož
  • kitara ali kak drug inštrument.

Prijave zbiramo do torka, 15.11.2011! Prijaviš se lahko tukaj.

Vabilo, prosimo, posreduj tudi ostalim sovoditeljem v krdelu! Hvala.

Dober lov!

Skavti iz Komende in državno vodstvo veje VV, ki že komaj čakamo, da se srečamo! 🙂

Prijave na TŠ MVV 2011 so odprte

Objavil/a Uroš Obolnar, julij 1, 2011 |
Drage stare volkulje in stari volki ter vsi, ki bi to radi postali!

Velika je džungla in majhen volčič. Pa tudi mi se v njej včasih lahko počutimo prav majhne in nikoli ne vemo dovolj o vsem, kar skriva. Na srečo so v njej številni prebivalci, s katerimi lahko delimo svoje izkušnje in se drug od drugega kaj naučmo. Poleti bo za to spet prav posebna priložnost – taborna šola Metoda VV! Če boš letos star 20 let ali več in bi rad vodil krdelo, potem je to nekaj zate.

Šmihel nad Mozirjem

Letos bomo Šir Kana preganjali v Šmihelu nad Mozirjem, in sicer od 1.-6. avgusta. Če si že izpolnil svoj napotnik, se hitro prijavi – časa imaš do 4.7. 2011. Vse, kar moraš še storiti, je, da kar najbolje izpolniš prijavnico, ki jo najdeš na zskss.skavt.net.

Upamo, da se kmalu vidimo, do takrat pa – dober lov!

SVOD TŠ Metoda VV 2011 (Nina, Uroš, Gregor, Petra, Barbara, Miha, Andreja in Nejc)

Spomladanski DPSV 2011 v Longaticumu :)

Objavil/a Nina Milenković, marec 11, 2011 |


Ave, stari volk/stara volkulja!

Zvončki in trobentice, mačice, vijolice,

spet iz zemlje vzklijejo, zdaj pomlad je tu!

Približuje se pomlad, vendar pa zunaj pri nas kaže vse drugače. Džungla je pokrita z mehkim belim pregrinjalom, zaradi katerega je vse tako tiho in mirno. Čas je, da nekaj ukrenemo in prikličemo gospodično Pomlad. Pomagala nam bo oživeti našo džunglo, da bomo lahko doživeli nove pomladanske izzive in pustolovščine. Zato te vabimo, da se nam pridružiš na spomladanskem državnem posvetu starih volkov, kjer boš odkril/a lepoto logaške džungle skozi različne izzive v družbi na novo spoznanih prijateljev.

Le vzemi si čas v soboto, 19. marca in nedeljo, 20. marca, ko se bomo stari volki iz širne slovenske džungle podali na obrobje naše džungle, v staro rimsko mesto Longaticum.

Dobimo se v soboto ob 9. uri pred Kulturnim domom v Gornjem Logatcu, razšli se bomo pa v nedeljo do 15. ure na istem kraju.

Ker se v naši džungli izgubi veliko ljudi, pa vam prilagamo še majhno pomoč. Namig: številka 1 je tvoj cilj.☺

http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=Logatec%2C+Krajevna+skupnost+tabor&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum=10&foxsbar=page

Ker verjamemo, da s svojimi izkušnjami v džungli veš, kaj vse potrebuješ s seboj, te želimo samo spomniti, da ne bi česa pozabil/a. Tako naj bo v nahrbtniku oziroma na starem volku tudi sledeče:

  • kroj in rutka
  • spalna vreča in armafleks
  • copati
  • menažka in pribor
  • dobra obutev in topla oblačila
  • kompas
  • 5€ za udeležbo
  • svetilka in žepni nož
  • kitara ali kak drug inštrument.

Prijave zbiramo do srede, 16. marca na e-mail: dpsv@skavt.net.  Prav tja lahko pošlješ tudi svoja morebitna vprašanja. Prijava naj vsebuje sledeče:

  • ime in priimek,
  • steg,
  • lik v krdelu,
  • morebitno zamudo ali zgodnejši odhod,
  • posebnosti v prehrani.

Vabilo, prosimo, posreduj tudi ostalim sovoditeljem v krdelu! Hvala.

Dober lov!

Skavti iz Logatca in državno vodstvo veje VV, ki že komaj čakamo, da se srečamo! J

Prijave na MŠŽD so odprte!

Objavil/a Akela, januar 30, 2011 |

volkecPrijave so se odprle, sedaj pa le hitro razmigaj šape, klikni sem in izpolni prijavnico!

Prijave bodo odprte do zapolnitve mest oziroma do 13.2.2011.

Kar najbolje!

Ponovno nekaj za stare volke in popotnike – MŠŽD 2011!

Objavil/a Grega Škulj, januar 18, 2011 |

Tudi letos boste imeli možnost v kratkem času izvedeti presenetljivo dosti stvari iz knjige o džungli. Pogledali bomo kako se v teh težkih časih drži Mavgli, če Balujeve bunke dosežejo svoj namen, kakšen plen lovi Bagira, pa tudi če Akela še vedno vodi krdelo tako, kot ga mora.

Odhod v džunglo

Mala šola življenja v džungli se bo letos odvijala od četrtka, 24. februarja pa do nedelje, 27. februarja, ko bomo vsi polni znanja in idej odkorakali domov. Kje se bo odvijala, pa naj bo zaenkrat še skrivnost 😉

MŠŽD je namenjen vsem klanovcem in starim volkovom, tudi če do sedaj še niste imeli možnosti pokukati s svojim smrčkom v džunglo, pa bi to radi spremenili. Če se hočeš prijaviti na to noro dogodivščino, moraš v tem koledarskem letu dopolniti vsaj 18 let. Za prijavo hitro klikni sem in izpolni prijavnico!

Dober lov!

Ekipa MŠŽD 2011

Spletna džungla v vsako slovensko krdelo

Objavil/a Bagira, november 20, 2010 |

Balu za računalnikomKmalu bo minilo leto dni, odkar je v džunglo prišla širokopasovna povezava. Če želiš deliti svoje ideje za delo z volčiči, si na pravem mestu. Če še nimaš uporabniškega imena si ga čimprej pridobi (klikni tu), nato pa se odpravi v nadzorno ploščo, kjer boš lahko objavil/-a svoj prispevek.

Objavljanje prispevkov ni nič težkega – v bistvu je enostavno kot pasulj =). Če znaš uporabljati WORD, tudi s tem ne bi smel/-a imeti nobenih težav. Saj veš – napišeš, malo urediš (krepko, ležeče, …) in izbereš med že vnparej pripravljeni stili.

Torej, zapodi se med svoje stare zapiske, izberi 10 najboljših in jih čimprej podeli z ostlaimi starimi volkovi.

Dober lov!

Balu

Zemljevid – Jesenski DPSV 2010

Objavil/a Nina Milenković, november 15, 2010 |

Zemljevid

Državni posvet starih volkov

Objavil/a Nina Milenković, november 5, 2010 |

volk

Od sebe (v)se dam,

da stečem tja,

kjer srečam vsaj še stara volka dva.

Dragi stari volki!

Potem ko se stari volki že več kot mesec dni dajete od sebe za volčiče in volkuljice po krdelih širom slovenske džungle, se nezadržno bliža tudi čas, ko se bomo ponovno vsi srečali in dali od sebe vse svoje lepe trenutke, težave in druge stvari, s katerimi se srečujemo pri vodenju naših krdel. Zato si le vzamite čas v soboto 20. in nedeljo 21. novembra, ko se bomo stari volkovi iz širne slovenske džungle stekli v staro mesto, kjer se skupaj stekajo mnogi vodotoki, kot so: Savinja, Hudinja, Ložnica, Voglajna …

Da pa boste od prihajajočega DPSV-ja lahko odnesli kar največ, vas vabimo, da se (v kolikor tega še niste storili) date od sebe in izpolnite anketo na tej povezavi:

https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dFpkVDJOR3Jja0pqa0c3YWtnVlpQREE6MQ

Dobimo se v soboto ob 9. uri, razšli se bomo pa v nedeljo do 15. ure. Kje točno v Celju se zberemo, vam bomo pa še namignili.  Že sedaj pa vam lahko sporočimo, da boste na samem DPSV-ju izvedeli vse o tem, kako se bomo letos skupaj z našimi volčiči in volkuljicami dali od sebe, nekaj naredili za svojo okolico in se v začetku spomladi tudi skupaj srečali. Aja pa še to, slovenski stari volki si bomo končno, upamo, da v čim večjem številu, priborili … Ampak vsega res ne smemo izdati.

Ker verjamemo, da s svojimi izkušnjami v džungli veste, kaj vse potrebujete s seboj, vas želimo samo spomniti, da ne bi česa pozabili. Tako naj bo v nahrbtniku oziroma na starem volku tudi sledeče: kroj in rutka,

spalna vreča in armafleks, copati, menažka in pribor, dobra obutev in topla oblačila, 5€ za udeležbo, svetilka in žepni nož, kitara ali kak drug inštrument.

Prijave zbiramo do srede, 17. novembra na e-mail: dpsv@skavt.net.  Prav tja lahko pošljete tudi svoja morebitna vprašanja. Prijava naj vsebuje sledeče: ime in priimek, steg, lik v krdelu, morebitno zamudo ali zgodnejši odhod, posebnosti v prehrani.

Vabilo, prosimo, posredujte tudi ostalim sovoditeljem v krdelu! Hvala.

Dober lov!

Celjski stari volki in državno vodstvo veje VV, ki že komaj čakamo, da se srečamo!

Zgodba: Mavglijevi bratje

Objavil/a Bagira, oktober 28, 2010 |




ODLOMEK IGRA

1. del

Bilo je v Sionijskih hribih, nekega zelo toplega večera, ob sedmih, ko se je oče Volk zbudil po dnevnem počitku, se popraskal, zazehal in drugo za drugo razkrečil šape, da si prežene občutek zaspanosti iz konic. Mati Volkulja je ležala z velikim sivim smrčkom nad svojimi četverimi mladiči, ki so se prekopicevali in cvilili, in mesec je sijal skozi vhod v votlino, v kateri so vsi prebivali… (Mb,1) Mama Volkulja je poskrbela, da so se mladiči že takoj na začetku dobro spoznali.


Volčiči se razvrstijo v krogu po:

  • velikosti šape,
  • letih v džungli,
  • barvi dlake,
  • datumu rojstva…
To je bil šakal Tabaki, piskrolizec in indijski volkovi Tabakija zaničujejo, ker teka okoli in dela zgago, raznaša čenče, in je cunje in koščke usnja z vaških smetišč. Vendar se ga tudi bojijo, zakaj Tabaki ponori pogosteje kot katera koli žival v džungli, in tedaj pozabi, da se je kdaj koga bal, podi se skozi gozd in grize vse, kar mu pride na pot. Celo tiger zbeži in se skrije, kadar mali Tabaki znori, zakaj norost je največja sramota, ki lahko doleti divje bitje. Mi pravimo temu steklina, oni pa divani – blaznost – in bežijo. (Mb, 2) Enega od SV je na poti skozi džunglo ugriznil Tabaki. SV lovi volčiče in kogar ujame, ta prav tako zblazni in lovi ostale volčiče, vendar pa se mora ves čas z roko držati mesta, kjer je bil ulovljen.
»Za volka ne,« je rekel Tabaki, »za tako uborno bitje, kot sem jaz, pa je suha kost prava pojedina. Kdo pa smo mi, Gidurlog [šakalji rod], da bi si smel izbirati?« Smuknil je na zadnji konec votline, našel tam jelenovo kost, katere se je držalo še malo mesa, se usedel in začel veselo glodati. (Mb, 4) VV po gručah stojijo na enem koncu brloga, na drugem koncu brloga pa so neobrane kosti (čokolada). Vsak VV v gruči dobi od SV eno nalogo, ki jo mora izpolniti ali vprašanje na katerega mora odgovoriti in nato lahko teče na konec votline, kjer odgrizne kos mesa s kosti.


(Vprašanja in naloge se lahko navezujejo na džungelske like – spoznavanje likov.)

2. del

Zavijanje se je bilo spremenilo v nekakšno brneče predenje, ki se je zdelo, kakor da prihaja od vseh strani neba. To je bil tisti glas, ki zbega drvarje in cigane, ko spijo na prostem, in jih včasih požene naravnost tigru v žrelo. (Mb, 17) Stojimo v krogu, en od VV pa z zavezanimi očmi stoji sredi kroga. Nekdo v krogu zarenči, VV sredi kroga pa skuša s taco pokazati iz kje je renčanje prišlo. Ima tri poskuse, nato se VV sredi kroga zamenja.
Volk je vajen prenašati svoje mladiče, in more, če je treba, nositi v gobcu jajce, ne da bi ga zdrobil, in čeprav so se čeljusti očeta Volka sklenile na otrokovem hrbtu, noben zob ni niti oprasnil otrokove kože, ko ga je položil med mladiče. (Mb, 29) VV pomagajo očetu Volku in skozi zaraslo džunglo (krajši poligon) v brlog prenesejo mladičke (balone polne vode). Seveda to naredijo tako, kot je to počel oče Volk – z gobčkom.
Širkan bi se bil morda postavil po robu očetu Volku, ni pa se mogel upreti materi Volkulji, zakaj vedel je, da ima ona v votlini dosti boljši položaj in da bi se bojevala do smrti. (Mb, 40) Narišemo krog v krogu, štiri in šest metrov premera. Mama Volkulja in oče Volk stopita v notranji krog – brlog, kjer je na sredini Mavgli (nek predmet), ostali VV (Širkani) pa se razporedijo po prostoru med obema krogoma. Skušajo se dotakniti Mavglija, ki ga varujeta oče Volk in mama Volkulja ter pazijo, da jih ta dva ne zgrabita in potegneta v brlog. Ujeti Širkan pomaga varovati Mavglija.

3. del

»Kdo bo spregovoril za tega mladiča?« je rekel Akela. »Kdo bo spregovoril med svobodnim ljudstvom?« (Mb, 51) Smo v krogu in vsak s pantomimo pokaže eno dobro lastnost volčiča na njegovi desni, ostali pa morajo ugibati katera lastnost je prikazana.
Naposled so vsi odšli s hriba po mrtvega bika,… (Mb, 62) Volčiči gredo po Bagirinih sledeh, ki jih pripeljejo do mrtvega bika.





Povezava: Sara Stojan, Ljubljana 4

Zgodba: Kajin lov

Objavil/a Bagira, |




ODLOMEK IGRA

1. del

»Noge, ki ne delajo šuma; oči, ki vidijo v temi; ušesa, ki slišijo vetrove v njihovih brlogih, in ostri beli zobje, vse te reči so znamenja naših bratov razen šakala Tabakija in hijene, ta dva sovražimo… (Kl, 1) Postavimo se v krog in se preštejemo, da vsak dobi svojo številko, ki si jo mora zapomniti. En od VV stopi na sredino kroga, zavežemo mu oči, medtem pa ostali VV zamenjajo svoj prostor v krogu. VV na sredini pokliče dve številki, ki morata čim bolj neslišno zamenjati svoji mesti ne da bi se ju VV na sredini dotaknil in na ta način ujel. Če katerega med zamenjavo ujame, ga ta zamenja na sredini, drugače pa ima še dva poskusa.
»Ali je džungli kakšna stvar premajhna da bi jo ubili? Ne. Zato ga učim teh reči, in zato ga prav nalahko udarim, kadar kaj pozabi.«
»Nalahko! Kaj ti veš, kaj je lahko, ti, ki so ti noge kakor iz železa?« je zagodrnjal Bagira. »Njegov obraz je danes ves obtolčen od tvojih – lahkih udarcev. Uh! «
»Boljše je, da je obtolčen od glave do pet od mene, ki ga ljubim, kot da bi trpel škodo zaradi nevednosti,« je zelo resnobno odgovoril Balu. (Kl, 4 – 6)
Vsak si izbere svojo džungelsko žival (žival se lahko pojavi samo enkrat!) – panter, volk, ježevec, vrana, netopir …
Stopimo v krog, en od VV pa postane Balu (na šapo natakne armafleks) in stopi na sredo kroga. Igra se začne tako, da nekdo pokliče neko žival v krogu, ta pa mora poklicati naslednjo še predno mu Balu da bunko. Če ga Balu prehiti, zamenjata mesti. Mesti zamenjata tudi v primeru, da nekdo pokliče sebe, ali žival, ki je trenutno v vlogi Baluja.


(Igra je primerna tudi za spoznavanje – uporabimo prava imena.)
»Džungelska ljudstva nočejo govoriti o njih in ne mislijo nanje. Zelo veliko jih je, hudobne so, umazane, nesramne, in če imajo sploh kako stanovitno željo, potem želijo, da bi se prebivavci džungle menili zanje. Mi pa se ne menimo zanje niti tedaj, ko nas obmetavajo z orehi in blatom.« (Kl, 35) Razdelimo se v pare. En v paru prevzame vlogo bandarloga, drugi je volčič, ki mora ob vseh bandarlogovih norčijah (skakanje, kremženje, vpitje …) ostati resen. Nato se vlogi zamenjata.

2. del

Ko se je spet zavedel, je čutil na svojih nogah in lahteh roke trde, močne, majhne roke – potem so mu začele drseti veje po obrazu, in potem je strmel dol skozi zibajoče se veje, medtem ko je Balu budil džunglo s svojimi globokimi kriki, Bagira pa se je poganjal po deblu navzgor, kažoč vse zobe. (Kl, 42) Volčiči se po zadnjici premikajo po prostoru, Bandarlog pa ima zavezane oči in se premika po kolenih. Ko Bandarlog prime enega od volčičev za nogo ali roko, ta zakriči. Bandarlog mora ugotoviti kdo je zakričal. Če ugotovi, zamenjata vlogi, če pa ne, mora ujeti drugega volčiča. Ima tri poskuse.
Imajo prave ceste in križišča, navkreber in navzdol, vse narejene petnajst do dvajset ali trideset metrov nad zemljo, in po teh morejo, če je treba potovati celo ponoči. (Kl, 42) Glede na število VV naredimo ceste in ulice, po katerih se bosta lovila bandarloga. VV naredijo vsaj štiri kolone po štiri in dvignejo stegnjene roke v višino ramen. Med seboj se dotikajo s konicami prstov in se na znak obračajo v določeno smer. Če stojimo pred njimi, potem oblikujejo ceste, če jim rečemo, da se obrnejo na desno (ali levo), potem oblikujejo ulice. Medtem ko se bandarloga podita po ulicah in cestah, vodja igre spreminja ulice v ceste in obratno.


(Igra je primerna za večje število VV.)
Kaja ni bila strupena – strupenice je celo zaničevala kot bojazljivke – njena moč je bila v njenem objemu, in kadar je koga omotala s svojimi velikanskimi svitki, je bilo vsega konec. »Dober lov!« je zavpil Balu in se usedel na zadnje noge. Kot vse kače njenega rodu je bila Kaja precej gluha in spočetka ni slišala klica. Potem se je zvila v klobčič in pobesila glavo, pripravljena za vsak primer. (Kl, 65) VV naredijo kačo. Zadnji v kači je Balu, ki svojemu predhodniku na uho pove en stavek, ki ga želi sporočiti kači Kaji. Tako stavek potuje od enega do drugega in na koncu glava Kaje pove stavek na glas. (Telefončki)

3. del

Balu se je ozrl kvišku, da bi videl, od kod prihaja glas, in tam je bil škarnik Čil, drsel je navzdol in sonce mu je obsevalo kvišku obrnjene robove peruti. Bližal se je čas, ko je Čil hodil spat, vendar je bil doslej ves čas krožil nad džunglo in iskal medveda, pa ga je v gostem listju zgrešil. (Kl, 90) V brlogu skrijemo medveda (nek predmet) tako, da ga lahko VV vidijo ne da bi kaj premikali – zgolj z opazovanjem. Ko VV opazi medveda se mora v tišini usesti in počakati, da ga najdejo tudi ostali.
»Prav tako! Vse oglavnice dol! « je reklo pol ducata pridušenih glasov (vsaka razvalina v Indiji postane prej ali slej prebivališče kač, in v stari senčnici je bilo vse živo naočark). »Stoj pri miru, Mali brat, zakaj tvoje noge bi nam lahko kaj naredile.« (Kl, 116) Sestavimo dve kači s po štirimi VV, ki se primejo za pas. Prvi VV je glava kače in skuša ugrizniti drugo kačo v rep (se dotakniti zadnjega VV v drugi kači). Zmaga tista kača, ki ji to prvi uspe. Če je VV več, lahko sestavimo več kač.

4. del

Kaja je bila vse, česar so se opice bale v džungli, zakaj nobena izmed njih ni poznala mej njene moči, nobena ji ni mogla pogledati v obličje, in nikoli nobena ni prišla živa iz njenega objema. In tako so stekle, jecljajoč od strahu, na stene in strehe hiš, in Balu si je v olajšanju globoko oddahnil. Njegov kožuh je bil dosti debelejši od Bagirovega, pa vendar jih je v boju močno izkupil. Potem je Kaja prvič odprla gobec in izrekla dolgo sikajočo besedo, in opice, ki so hitele od daleč branit Mrzle brloge, so se ustavile, kjer so bile, in se stisnile tam, da so se obložene veje začele upogibati in pokati pod njimi. (Kl, 122)

En od VV je Kaja in je obrnjen proti steni, ostali pa so Bandarlogi, ki stojijo nekaj metrov stran od Kaje. Igra se začne, ko Kaja zasika in reče »Bandarlogi, MIR!« ter se sunkovito obrne. V tistem trenutku morajo vsi obstati čisto na miru, kogar pa Kaja vidi, da se premakne, mora na začetni položaj. Kdor se prvi dotakne Kaje, ta v naslednji igri postane Kaja.
»Ho!« je rekla Kaja in se zahehetala, »ta človek ima prijatelje vsepovsod. Odmakni se, človeček; in ve se skrijte, o strupenke. Podrla bom steno.«
Skrbno je gledala, dokler ni našla na okrašenem marmorju zbledele razpoke, ki je kazala šibko mesto, dvakrat ali trikrat je nalahno udarila z glavo tja, da si je izmerila razdaljo, in potem je vzdignila poldrugi meter svojega telesa od tal, in z nosom naprej, s podirajočimi sunki petkrat, šestkrat na vso moč udarila z glavo. Mrežasta stena je razpokala in se sesula v oblak prahu in drobcev, in Mavgli je skočil skozi odprtino in se pognal med Baluja in Bagiro – z vsako roko je objel en velik vrat. (Kl, 131)
VV naredijo močan zid tako, da se primejo pod roke in stopijo z ramo ob ramo. Nekdo je Kaja na sredini kroga in mora prebiti zid in se rešiti na prosto.
»Luna zahaja,« je rekla. »Ali je še toliko svetlo, da se vidi?«
Z zidov je zaječalo kakor veter v vrhovih dreves: »Vidimo, o Kaja.«
»Dobro. Zdaj se začne ples – ples Kajine lakote. Sedite pri miru in glejte.« (Kl, 146)
Bandarlogi skačejo po džungli in ko zaslišijo Kajo, otrpnejo. Ta se začne zvijati in peti pesem:
»Prav počasi leze, ta skalnati piton, kača Kaja.
Glejte ta počasni moj ples o bandarlogi, vi vsi.«Enega za drugim pomalica tako, da gre z rokami čez njegovo glavo, Bandarlog pa med njenimi nogami (in nogami vseh ostalih, ki so bili požrti pred njim), ter se je prime za pas (zadnjega v koloni). Ko Kaja poje vse bandarloge, se zvije v klobčič in zaspi.





Povezava: Sara Stojan, Ljubljana 4

Zgodba: Kako je prišel strah

Objavil/a Bagira, |




ODLOMEK IGRA

1. del

Vročina pa se je še kar držala, posrkala je vso vlago, tako da je bil glavni rokav Vejngange naposled edina struga, po kateri je curljalo malo vode med mrtvimi bregovi; in ko je Hati, divji slon, ki učaka sto let in še več, videl, da se je prav na sredi reke pokazala iz vode dolga, ozka modra skala, je vedel, da ima pred očmi Skalo miru, in tisti trenutek je vzdignil rilec in razglasil vodno premirje, kakor ga je bil petdeset let poprej razglasil njegov oče. Jeleni, divje svinje in bivoli so se hripavo pridružili temu klicu; in škarnik Čil je v velikih krogih letal daleč naokoli, žvižgajoč in vreščeč to opozorilo. (Kps, 10) Kljub lahkoti in žeji se VV lovijo po džungli in iščejo kaj za pod zob. Odpočijejo si lahko na skalah miru, ki gledajo iz vode (dvignjen kamen, ali pa s kredno narišemo nekaj skal), vendar pa je lahko na skali na enkrat samo en VV. Tisti VV, ki je ulovljen, lovi naprej.

2. del

Više ob reki, kjer se je lenobni tok vil okoli Skale miru, je stal divji slon Hati, varuh vodnega premirja, s svojimi sinovi, mršav in siv v mesečini, zibaje se sem in tja – zibaje se ves čas. Malo niže njega je bila prednja straža jelenov; še niže od teh so bile svinje in divji bivoli; in na nasprotnem bregu, kjer je visoko drevje raslo prav do vode, je bil določen poseben prostor za mesojedce – tigra, volkove, panterja, medveda in druge. (Kps, 22) Vse živali, ki so bile ob Skali miru se pomešane razdelijo v tri skupine (v vsaki skupini je en bivol, volk, jelen, panter, svinja in medved), vendar pa mora biti v vsaki skupini posamezna žival na istem mestu kot v drugi. Hati je na drugem koncu struge s hrano v roki (rutka) in vabi živali, da pridejo do njega. Če pokliče eno žival potem tečejo te živali iz vsake skupine, če pokliče dve živali, ena nese drugo in če pokliče tri živali, dve naredita stolček za tretjo in tečejo po hrano. Cilj igre je, da skupina čim večkrat pride do hrane.

3. del

»Bila je ošiljena palica, kakršne nastavljajo na dno jam, izkopanih za past;« je rekel Hati, »vrgel jo je, da se je zasadila prvemu izmed tigrov globoko v bok. Zgodilo se je torej tako, kakor je rekel Tha, zakaj prvi izmed tigrov je tuleč tekal sem in tja po džungli, dokler si ni izdrl palice, in vsa džungla je zvedela, da zna brezdlaki udariti iz daljave, in bali so se še bolj kot prej. Tako se je zgodilo, da je prvi izmed tigrov naučil brezdlakega ubijati – saj veste, koliko škode je to poslej naredilo vsem naših ljudstvom – z zanko, z jamo, s skrito pastjo, z letečo palico in s pikajočo muho, ki prihaja iz belega dima (Hati je mislil na puško), iz z rdečo cvetico, ki nas preganja na plano. Eno noč v letu pa se brezdlaki boji tigra, kakor je bil obljubil Tha, in tiger tudi nikoli ni naredil nič takega, da bi se ga brezdlaki manj bal. Kjer ga najde, tam ga ubije, ker se spominja, kako je bil osramočen prvi izmed tigrov. Ves preostali čas pa hodi strah noč in dan gor in dol po džungli.« (Kps, 89) Naredimo tarčo prvega tigra, v katerega VV mečejo kamenje. VV poskuša zanko (rovarčka, frizbi …) vreči okoli tigrove glave (palice, količka …).





Povezava: Sara Stojan, Ljubljana 4

Zgodba: Rdeča roža

Objavil/a Bagira, |




ODLOMEK IGRA

1. del

Zdaj pa se morate sprijazniti s tem, da preskočimo celih deset ali enajst let, in da boste samo ugibali, kakšno čudovito življenje je živel Mavgli med volkovi, zakaj če bi ga popisoval, bi moral napolniti veliko knjig. Odrastel je med mladiči, čeprav so bili oni seveda odrasli volkovi, ko on tako rekoč še otrok ni bil, in oče Volk ga je učil svojega opravila in tega, kaj pomenijo reči v džungli; dokler mu ni bil vsak šum v travi, vsaka sapica v toplem nočnem zraku, vsak sovji klic nad njegovo glavo, vsak praskljaj netopirjevih krempeljcev, ko je malo počival na drevesu, in vsak pljusk vsake male ribice, ki je poskočila v ribniku, dokler mu ni bilo vse to tako domače, kot je je poslovnemu človeku njegovo delo v pisarni. Kadar se ni učil, je sedel zunaj na soncu in spal, najedel se je in šel spet spat; ko je bil umazan ali ko mu je bilo vroče, je plaval v gozdnih ribnikih; in kadar si je zaželel medu (od Baluja je zvedel, da so orehi in med prav tako okusni kot surovo meso), je splezal ponj, in kako se to dela, mu je pokazal Bagira. Panter se je ulegel daleč ven na kako vejo in zaklical: »Pridi, Mali brat,« in spočetka se je Mavgli oklepal vej kakor medved, pozneje pa se je poganjal med njimi skoraj tako drzno kot siva opica. (Rr, 1) VV zavežemo oči, nato pa preizkusimo njihove čute. V posodicah imamo različne začimbe (cimet, klinčki, limonina lupinica, origano …), ki jih morajo prepoznati.
S pomočjo okušanja prepoznajo različno hrano (suha salama, zrezek, poli, sir, zdenka sir …).
V tišini poslušajo različne zvoke (mečkanje papirja, lomljenje vejice, pretakanje vode, pisanje po tabli …)
Mavgli je iztegnil svojo krepko rjavo roko: ravno pod Bagirovo svilnato brado, kjer so bili orjaški svežnji mišic skriti pod dlako, je otipal majhno golo liso.. (Rr, 16) V vreči imamo več različnih predmetov prepoznavnih oblik. En od VV seže v vrečo, otipa en predmet in ga poskuša čim bolje opisati (NE pove kaj je, ampak pove kakšne oblike je, iz česa je, zakaj ga uporabljamo …), ostali pa ugibajo kaj drži v roki. Nato v vrečo seže drugi VV…

2. del

Potem je pritisnil obraz čisto k oknu in opazoval ogenj na ognjišču. Videl je, kako je kmetova žena ponoči vstajala in hranila ogenj s črnimi grudami; in ko je prišlo jutro in so bile megle vse bele in mrzle, je videl, kako je človekov otrok pobral lonec, spleten iz šibja in znotraj premazan z ilovico, ga napolnil s koščki žarečega, oglja, ga potisnil pod svojo haljo in šel ven, da opravi krave v hlevu. (Rr, 39) Dva para prostovoljcev gresta iz brloga, tretji par pa ostane v brlogu. Dva od starih volkov jima s pantomimo zaigrata ta del zgodbe, nato morata ta dva to kar sta videla zaigrati naslednjemu paru. Nič ne govorimo, šele ko drugi par odigra tretjemu, ta ne igrata več, ampak poskusita povedati zgodbo, ki sta jo videla. Na koncu preberemo ta odlomek iz knjige.
»Ali je to vse?« je dejal Mavgli. »Če lahko dela to mladič, potem, se ni česa bati;« stopil je torej okoli vogala, prestregel dečka in mu vzel lonec iz roke ter izginil v meglo, medtem ko je deček tulil od strahu.. (Rr, 40) Vaščani hranijo rdečo rožo sredi vasi, varujejo pa jo na razdalji enega metra od rdeče rože. Volčiči jim želijo ukrasti vse manjše cvetice (več manjših svečk), vendar pa jih lahko vaščani lovijo, če so VV v ogradi, ki je postavljena štiri metre od cvetic (narisan krog). V ogradi je lahko na enkrat samo en volčič več kot je vaščanov. V kolikor vaščani ujamejo VV, mora ta vrniti rdečo rožo, sam pa oditi iz ograde. Igre je konec, ko volčiči ukradejo vse cvetice.

3. del

Zagnal je lonec z ognjem na tla, nekaj rdeče žerjavice je vžgalo šop posušenega mahu, da je vzplamenel, in ves zbor se je v strahu odmaknil od poskakujočih plamenov.
Mavgli je tiščal svojo suho vejo v ogenj, dokler se vejice niso vnele in zapokljale, in potem si je zakrožil z njo nad glavo med prihuljenimi volkovi.
(Rr, 69-70)
Mavgli na sredini vrti gorečo vejo (kolebnico), VV pa se ji izmikajo s preskakovanjem. Kogar goreča veja oplazi, ta postane Mavgli in nadaljuje z vrtenjem.





Povezava: Sara Stojan, Ljubljana 4

Zgodba: Tiger tiger

Objavil/a Bagira, |




ODLOMEK IGRA

1. del

Zdaj se moramo vrniti k prvi zgodbi. Ko je Mavgli po boju s krdelom pri Posvetovalni skali zapustil volčji brlog, se je spustil na obdelani svet, kjer so živeli vaščani, vendar se tam ni hotel ustaviti, ker je bilo to preblizu džungli, on pa je vedel, da je na zboru dobil vsaj enega hudega sovražnika. Zato, je hitel naprej, držeč se slabe ceste, ki se je vila po dolini; in pretekel po njej v počasnem, enakomernem teku skoraj dvajset milj, dokler ni prišel v okolico, ki je ni poznal. Dolina se je tam odpirala v širno ravan, posejano s skalami in razorano z grapami. Ne enem koncu, je stala majhna vas, na drugem je gosta džungla v širokem loku segala do pašnikov in se tam končevala, kakor da je bila odsekana z motiko. Po vsej dolini so se pasli bivoli in goved, in ko so mali dečki, ki so pazili na črede, zagledali Mavglija, so začeli vpiti in bežati, in rumeni psi brez lastnika, ki se klatijo okoli vsake indijske vasi, so zalajali. Mavgli je šel naprej, ker je bil lačen, in ko je prišel do vaških vhodnih vrat, je videl, da je velika butara trnja, s katero so v mraku zastavljali vhod, pomaknjena na stran. (Tt, 1) VV stojijo v krogu. Na eni strani kroga je Mavgli (rutka), na drugi pa volk, ki je »izdal« Mavglija na Skali posveta. Noben od njiju si ne želi srečanja z drugim, saj bi lahko prišlo do čudne situacije. Podajamo si ju iz rok v roke in skušamo preprečiti njuno srečanje. Če se kljub temu pri enem od VV srečata, ta izpade.
Ni bilo le za kratek čas, da se je, ko je živel z volkovi, naučil posnemati izzivalni krik jelenov v džungli in kruljenje malih divjih prašičkov. Brž ko je Mesua izgovorila kako besedo, jo je Mavgli skoraj brez napake ponovil, še pred nočjo se je naučil imena mnogih reči v koči.. (Tt, 13) VV se posedejo v krog, nato pa začne nekdo v ritmu šteti »ena, dva, tri« in pri tem ponavlja neko gesto (trikrat ploskne, trikrat dvigne roke …). Nato drugi VV ponovi gesto prvega in medtem ko ponavlja pogleduje proti prvem VV, ki je že začel z novimi gestami, da bi ga oponašal. Tretji VV oponaša drugega, medtem ko drugi oponaša prvega. Tako nadaljujemo, dokler se krog ne zaključi.

2. del

In Mavgliju se ni niti sanjalo, kako zelo se ljudje razločujejo med seboj po kastah. Ko je lončarjev osel padel v glinenico, ga je Mavgli za rep izvlekel ven, in pomagal je lončarju naložiti lonce nanj, ko je bil namenjen na trg v Kanivaro. Nad tem so se vaščani zelo zgražali, zakaj lončar je človek iz nižje kaste, in z njegovim oslom je še slabše. Ko je duhovnik Mavglija oštel, mu je ta zagrozil, da bo posadil še njega na osla, in duhovnik je rekel Mesuinemu možu, da bo najboljše, če pošlje Mavglija prej ko prej na delo; in vaški poglavar je rekel Mavgliju, da bo moral drugi dan oditi z bivoli in paziti nanje, ko se bodo pasli. Mavgliju je bilo to v največje zadovoljstvo; in ker je bil tako rekoč imenovan za vaškega služabnika, je šel zvečer tistega dne v krožek, ki se je zbiral vsak večer na zidani ploščadi pod velikim figovcem. Tu je bil nekak vaški klub, tu so se shajali in kadili poglavar, nočni paznik, brivec (ki je poznal vse vaške čenče) in stari Baldio, vaški lovec, ki je imel starinsko mušketo. Na zgornjih vejah figovca so sedele in se pogovarjale opice, in pod ploščadjo je bila luknja, v kateri je živela kobra, in ker je veljala za sveto, so ji vsak večer prinesli skodelo mleka; in starci so sedeli okoli drevesa in žulili svoje velike huke [vodne pipe] pozno v noč. Pripovedovali so čudovite zgodbe o bogovih, ljudeh in duhovnikih; in Baldio je pripovedoval še bolj čudovite zgodbe o tem, kako živijo zveri v džungli, tako da so hotele otrokom, ki so sedeli zunaj kroga, kar oči izstopiti od strahu. Večina zgodb je pripovedovala o živalih, saj je bila džungla zmerom pred njihovim pragom. Jeleni in divji prašiči so jim razkopavali polja, in tu pa tam je v somraku tiger odnesel kakega vaščana prav blizu vaških vrat. (Tt, 25) En od VV začne pripovedovati izmišljeno zgodbo, ki traja približno minuto. Nato drugi VV nadaljuje zgodbo tam kjer jo je prvi končal in doda, kar mu pade na pamet. Vsak VV ima na voljo eno minuto, v tem času pa lahko vodi zgodbo kamor hoče.
Mavgli je vstal, da bi odšel. »Ves večer sem ležal tu in poslušal,« si je zaklical čez ramo, »pa Baldio z eno ali dvema izjemama ni izrekel ene same resnične besede o džungli, ki jo ima prav pred pragom. Kako naj potem verjamem zgodbam o duhovih, bogovih in škratih o katerih pravi, da jih je videl?«. (Tt, 32) Vsak VV si izmisli tri trditve o sebi tako, da sta dve resnični, ena pa neresnična. Ko se dva VV srečata, si zaželita »Dober lov!«, nato pa drug drugemu povesta svoje tri trditve. Ugotoviti morata, katera trditev ne velja za volčiča, ki ga je srečal.

3. del

»Mesec dni se je skrival, da bi se ti nehal paziti. Sinoči pa je hodil s Tabakijem po travnikih, tebi za petami,« je sopeč rekel volk. (Tt, 42) Mavgliji ležijo v travi in imajo zaprte oči, Širkani pa se sprehajajo med njimi. Širkan se mora Mavgliju čim bolj neslišno približati, počepniti ob njem, potiho prešteti do 5 (5 sekund), nato pa se ga dotakniti po rami. Če Mavgli Širkana sliši še predno se ga ta dotakne, ga pokliče »Šepavec!« in Širkan je izločen, če pa se ga prej dotakne Širkan, je izločen Mavgli. Mavgli je prav tako izločen, če pokliče Širkana, pa tega ni ob njem. Razmerje med Mavgliji in Širkani naj bi bilo okoli 4:1.
Kakor da plešeta poseben ples, sta volka začela tekati sem in tja med čredo. Živali so puhale, suvale z glavami in se razdelile v dve gruči. V eni so stale bivolice s svojimi teleti v sredini, srepele so in prožile noge, pripravljene, da se, samo če bi volk obstal pri miru, zakadijo in ga poteptajo do smrti. V drugi so sopihali in topotali biki in bički; ali čeprav so bili videti močnejši, so bili dosti manj nevarni, ker jim ni bilo treba varovati telet. Tudi šestero mož bi ne bilo moglo tako lepo razdeliti črede.. (Tt, 52) Vsak bivol izžreba en listek, na katerem ima prikazano, kako topota s kopiti. Topot kopit je značilen za posamezno vrsto bivolov, zato se bivoli iste vrste poiščejo med seboj. (Igra je primerna za razdeljevanje v začasne gruče.)
Primeri topotanja:
o _ o _ o _
o o o o
_ _ _ _
_ _ o o _ _ o o

o – kratek plosk
_ – dolg plosk

»Ha! Ha! « je rekel Mavgli na njegovem hrbtu. »Zdaj veš! « in hudournik črnih rogov, kadečih se smrčkov in srepečih oči se je valil dol po soteski kakor skale ob povodnji; šibkejše bivole so drugi zrinili k bregovom soteske, da so se tam prebijali med ovijavkami. Vedeli so, kakšno opravilo jih čaka – strašni naskok bivolje črede, ki se mu ne more upreti noben tiger. Šir kan je slišal bobnenje njihovih kopit, vstal je in jo okorno ubral navzdol po soteski, ogledujoč se ne obe strani, ali bi mogel kje pobegniti; ali bregovi soteske so bil navpični, in tako je moral naprej; ker se je bil najedel in napil, je bil težak in mu ni bilo prav nič do boja. Čreda je zapeketala skozi lužo, ki jo je bil pravkar zapustil, in rikala, da je bučalo po ozki soteski. Mavgli je zaslišal rikanje, ki se je ovglasilo v odgovor s spodnjega konca soteske, videl je, kako se je Šir kan obrnil (tiger je vedel, da je, kadar je sila najhujša, bolje srečati se z bivoli kot z bivolicami s teleti), in potem se je Rama spotaknil, se zamajal in se zapodil naprej čez nekaj mehkega, ter z bivoli, ki so mu bili za petami, treščil naravnost v drugo čredo, tako da je šibkejšim bivolom ob tem trčenju kar spodneslo noge. Nalet je pognal obe čredi ven na ravnico, tam sta začeli bosti in topotati in sopihati. Mavgli je izrabil priložnost, ko je lahko smuknil z Ramovega tilnika, in je začel udrihati s svojo palico na levo in desno.. (Tt, 68) Na tla narišemo spiralo, ki predstavlja sotesko. Na eno stran soteske postavimo bivole, na drugo pa bivolice (v središče spirale). Na znak začne po ena žival iz vsake črede treči proti drugemu koncu soteske in ko se srečata zaigrata igro »Škarje, kamen, papir«. Žival, ki izgubi, stopi iz soteske, nadomesti pa jo druga žival iz njene črede, ki začne na znak teči iz svojega konca soteske. Ob istem znaku pa zmagovalec prejšnjega dvoboja nadaljuje tek v isti smeri kot prej. Ko se srečata, igrata igro »Škarje, kamen, papir«. Zmaga tista čreda v kateri je več članov doseglo drugi konec soteske.
(Igra »Škarje, kamen, papir«. Kamen razbije škarje, škarje razrežejo papir, papir ovije kamen.)

4. del

Dečku, vzgojenemu med ljudmi, bi nikoli ne bilo prišlo na misel, da bi bil šel sam odirat tri metre dolgega tigra, Mavgli pa je bolje kot kdo drug vedel, kako je pritrjena živalska koža in kako jo je mogoče sneti. Pa vendar se je moral zelo truditi, celo uro je rezal, trgal in stokal, medtem ko sta volkova mo1ila jezik ali prihajala bliže in vlekla, kakor jima je naročil. (Tt, 73) Mavgli se z zavezanimi očmi usede na tla, ostali VV pa sklenejo krog okoli njega in predstavljajo tigrovo kožo. En od VV ima v roki predmet, ki predstavlja nož (deščica, plastičen nož, rutka …) in na Mavglijev znak »Zdaj!«, si ga začnejo čim hitreje podajati iz rok v roke. Če Mavgli reče »Zamenjam roki!«, začne nož potovati v drugo smer. Ko pa Mavgli reče »REZ!«, se VV, ki ima v tistem trenutku v roki nož, z razširjenimi nogami usede na tla in postane odrezan del kože. Da lahko nož potuje naprej, najbližja VV z eno nogo stopita med razširjene noge odrezane kože. Igro igramo vse dokler na nogah ne ostane en sam VV in ta nato postane Mavgli.
Čreda se je zgrnila na kup v meglenem somraku, in ko so se približali vasi, je Mavgli zagledal luči in slišal trobljenje na školjke in zvonjenje zvonov. Bilo je videti da ga pol vasi čaka pri vaških vratih. »To je zato, ker sem ubil Šir kana,« je rekel sam pri sebi; ali tedaj mu je mimo ušes prižvižgala toča kamenja, .in vaščani so začeli kričati: »Čarovnik! Volčja zalega! Džungelski demon! Pojdi proč! Pojdi proč, sicer te duhovnik spet spremeni v volka. Ustreli, Baldio, ustreli! « (Tt, 89) Mavglije na sredini z vsake strani omejuje vaščan (lahko z dveh, če je večje krdelo s štirih strani). Vaščana ciljata Mavglije s kamenjem (žogo), ti pa se kamenjem izmikajo. Če kamen Mavglija zadane, Mavgli zamenja vaščana, ki je vrgel kamen. (Druga različica igre pa je, da se Mavgli pridruži vaščanom, igra pa se konča, ko vaščani zadenejo vse Mavglije.





Povezava: Sara Stojan, Ljubljana 4

Taborna šola Prekvalifikacija VV

Objavil/a Janez Štebe, september 7, 2010 |

slika-obljubeDragi bodoči Stari Volk!

Je letos pred tabo nov izziv – vodenje veje VV, pa ti v leksikonu še ni
uspelo najti opisa za “Akelo”? Ne veš čisto točno, kaj v skavtski soba dela
pasja glava nataknjena na kol? Si ne moreš predstavljati, kako se lahko
volčiči naučijo 10 zakonov? Ne znaš našteti niti 5 likov iz Knjige o
džungli? Se ti je pravkar porodilo vprašanje: »Kaj je to Knjiga o džungli
in zakaj bi moral karkoli vedeti o njej?«

Če si vsaj na eno izmed teh vprašanj odgovoril pritrdilno in želiš
narediti nekaj glede tega, potem imamo pripravljen odgovor na tvoje težave
– rezerviraj si vikend od 29. – 31. oktobra in se nam pridruži na Taborni
šoli Prekvalifikacija VV. Vse kar potrebuješ je opravljena Taborna šola
Metoda IV ali PP in pogum, da se z nami odpraviš v osrčje Džungle.

Čimprej se prijavi kar tule. Rok prijave je 15. 9. 2010.

Dober lov!
SVOD TŠ Prekvalifikacija VV 2010

Daj, če si upaš! Prijave na TŠ MVV 2010 so odprte!

Objavil/a Nina Milenković, maj 15, 2010 |
Drage stare volkulje in stari volki ter vsi, ki bi to radi postali!

Velika je džungla in majhen volčič. Pa tudi mi se v njej včasih lahko počutimo prav majhne in nikoli ne vemo dovolj o vsem, kar skriva. Na srečo so v njej številni prebivalci, s katerimi lahko delimo svoje izkušnje in se drug od drugega kaj naučmo. Poleti bo za to spet prav posebna priložnost – taborna šola Metoda VV! Če boš letos star 20 let ali več in bi rad vodil krdelo, potem je to nekaj zate.

P7153520a

Letos bomo Šir Kana preganjali v okolici Soče v Trenti, in sicer od 11.-16. avgusta. Če si že izpolnil svoj napotnik, se hitro prijavi – časa imaš do 30.6. 2010. Vse, kar moraš še storiti, je, da kar najbolje izpolniš prijavnico, ki jo najdeš na zskss.skavt.net.

Upamo, da se kmalu vidimo, do takrat pa – dober lov!

SVOD TŠ Metoda VV 2010 (Nina, Aleš, Marko, Nina, Tomaž, Lucija, Uroš in Petra)

Spomladanski državni posvet starih volkov 2010

Objavil/a Nina Milenković, marec 8, 2010 |

Jaz v naravi, ti v naravi, prešeren tam oba pozdravi.

Dragi stari volk!

Čas v džungli se je prevesil v pomlad in tudi narava se je po zimskem spanju začela prebujati. Zato te vabimo, da se nam pridružiš na spomladanskem DPSV-ju, kjer se bomo v objemu prelepih krajev pod Stolom in prešerne volje v tej čudoviti okolici ponovno srečali in izmenjali kakšno modro o vodenju krdela ter pridobili nova znanja.

Pričakujemo te v soboto, 20. marca ob 9. uri na Breznici.

Ker verjamemo, da s svojimi izkušnjami v džungli veš, kaj vse potrebuješ s seboj, te želimo samo spomniti, da ne bi česa pozabil. Tako naj bo v tvojem nahrbtniku tudi sledeče:

• kroj in rutka
• spalna vreča in armafleks
• copati
• menažka in pribor
• dobra obutev in topla oblačila
• 5€ za udeležbo
• svetilka in žepni nož
• kitara ali kak drug inštrument.

Če še ne veš, točno kje je Breznica, imaš sedaj idealno priložnost, da pobrskaš po atlasu Slovenije, google Earthu, geopedii,… in ugotoviš, v katere kraje te bo to pomlad pripeljala želja po druženju in izmenjavi izkušenj s starimi volkovi iz slovenske džungle (namig: Jaz pa pojdem na gorenjsko).

Kot vse lepo se bo tudi naše druženje končalo, in sicer v nedeljo do 15. ure, ko se bomo polni novih izkušenj, idej in znanj podali nazaj v svoja krdela.

Prijave zbiramo do srede, 17. marca na e-mail: dpsv@skavt.net. Prav tja lahko pošlješ tudi svoja morebitna vprašanja. Prijava naj vsebuje sledeče:

• ime in priimek
• steg
• lik v krdelu
• morebitno zamudo ali zgodnejši odhod.

Vabilo, prosim, posreduj tudi ostalim sovoditeljem v krdelu! Če pa morda nisi več stari volk, predaj vabilo trenutno aktivnim starim volkom v stegu. Hvala.

Dober lov!

Voditelji iz stega Breznica 1 in Državno vodstvo veje VV, ki že komaj čakamo, da se srečamo!

Prihaja Mala Šola Življenja v Džungli 2010

Objavil/a Akela, februar 2, 2010 |

Dragi stari volk, dragi klanovec!

MŠŽD-naslovna3Mala šola življenja v džungli te tudi letos vabi v svoj brlog, kjer te čaka obilo zabave in dogodivščin z Akelo, Bagiro, Balujem, Kačo Kajo, Mavglijem in vsemi ostalimi džungelskimi prebivalci. Pridružiš se nam lahko od četrtka, 25. marca (popoldne), do nedelje, 28. marca, v Bohinjski Bistrici.

MŠŽD je edina priložnost, ko lahko popolnoma padeš v Mavglijeve zgodbe in življenje v džungli in ugotoviš od tega, kaj najraje je Bagira, do tega, če ima Mavgli res novo simpatijo… Namenjena je tako popotnikom in popotnicam, kot voditeljem in voditeljicam katerekoli veje, ki jih zanima življenje v džungli, ne glede na to, če so že ali še niso nikoli preživeli niti dneva v družbi Mavglija in njegovih prijateljev. Edini pogoj, ki ga moraš izpolnjevati je, da boš letos dopolnil/-a 18 let.

Prijaviš se lahko do 10. marca s pomočjo spletne prijavnice. Če imaš še kakšno vprašanje, ga lahko pošlješ na spela@skavt.net.

Dober lov in upam, da se kmalu srečamo!
Akela

Prijava uspela!

Objavil/a Akela, |

Hvala za prijavo! Podatki so bili posredovani Čilu, ki jih bo natančno obdelal.

V roku dveh dni boste dobili potrditev ustreznosti podatkov na prijavnici. Če tega potrdila ne boste prejeli, prosim preverite stanje na spela@skavt.net, ker naš Čil včasih tudi kaj pozabi =).

O tem, ali ste sprejeti na Malo šolo življenja v džungli, boste obveščeni naknadno.

Dober lov
Stari Volkovi
sapa

Prijavnica na Malo šolo življenja v džungli

Objavil/a Akela, februar 1, 2010 |

Po uspešni prijavi boš v dveh dneh prejel povratni e-mail s potrditvijo in nadaljnimi informacijami. Prosimo te, da si pozoren na to Čilovo pošto in mu tudi odgovoriš

Ime:

Priimek:

Naslov:

Pošta:

Rojstni datum:

Spol:

Tel/GSM:

E-naslov:

Skavtsko ime:

Steg/skavtska skupina:

Pri skavtih sem že let

Število let v veji VV kot volčič:

Trenutno sem v veji:
PP

SKVO

Ime, priimek ter tel. številka klanovodje – samo za PP:

Opravljene taborne šole – če nimaš opravljene nobene, pusti prazno:

Moja vloga v krdelu:

Prihodnje leto bom v krdelu:

MŠŽD se želim udeležiti, ker…

Prosimo te, da nam napišeš, če imaš kakšne zdravstvene težave, si vegeterijanec,
potebuješ uradno opravičilo za 24.2. in 25.2. 2011 ali ti kaj leži na duši…


Ekipa MŠŽD 2011

Uvod v zgodbo Rdeča roža

Objavil/a Sara Stojan, december 6, 2009 |

Pogovor med Akelo in Sivim bratom, prirejen po uvodnem delu zgodbe Rdeča roža (Rr, 1 – 5). Dvogovoru je sledila igra brez pravil, da bi VV občutili, kako je, če pravil ni. Kmalu so prišli do spoznanja, da tako igra ne more potekati, zato smo se isto igro igrali še enkrat, tokrat smo upoštevali pravila.

Igri je sledilo določanje in sprejemanje pravil in odkupnin krdela.



POGOVOR MED SIVIM BRATOM IN AKELO

Akela: Ej, Sivi brat, slišiš?
Sivi brat: Ja ja slišim, slišim, njegov smeh res lahko slišiš po celi džungli.
Akela: Tako prijetno zveni…
Sivi brat: Prav res…
A: Toliko let je že minilo odkar smo ga sprejeli medse.
S: Ja, toliko let… Akela, koliko let bo že od tega?
A: Huh…Ene deset, enajst let.
S: Deset let… Odrasel je med nami… Toliko lepih spominov, toliko dogodivščin. Res smo dobili dobrega prijatelja. Mi smo sedaj že odrasli volkovi on pa… on je pravzaprav še otrok.
A: Ja, dogodivščin, ki smo jih doživeli z njim je veliko… če bi hoteli vse zapisati…
S: …bi popisali veliko bambusovih  listov, če bi jih imeli sploh dovolj. Spomnim se… (zmisli si nekaj in malo razpredi zgodbo… npr: kako sta zasledovala Želvo U in ji ponagajala)
A: Hehehe jaz se pa spomnim kako ga je Bagira učil plezati po drevesu… (neki bom napletla)
S: kako sta plavala v džungelskih ribnikih…
A: kako ga je Balu učil džungelskih modrosti in postave…
S: Pa iz nožnih blazinic nam je trnje izdiral…
A: Ja, velikokrat nam priskoči na pomoč… Toliko lepih spominov…
S: Ja ja veliko lepih spominov…
A: Prav smo naredili, da smo ga sprejeli v naše krdelo. Še prav dobro se spominjam tiste noči…
S: Akela, pripoveduj… prosim.
A: Ne ne to zgodbo, kako smo Mavglija sprejeli v krdelo na Balujevo dobro besedo in za ceno bika, sem ti že tolikokrat povedal… Veš kaj sem opazil?
S: Kaj?
A: Mavgli je opazil, da mu volkovi ne moremo gledati v oči, da povesimo pogled.
S: To je res, tudi jaz mu ne morem dolgo zreti v oči.
A: Ja in sedaj to dela za zabavo. Opazil sem kako to počne na Skali posveta.
S: In veš kaj tudi zelo rad počne… Hodi na obdelan svet in opazuje vaščane v njihovih kočah. Saj blizu si ne upa, ker ljudem ne zaupa…
A: Ja in veš zakaj jim ne zaupa, ker mu je Bagira nekoč v džungli pokazal štirioglat zaboj s poklopnimi vratci, ki je bil tako dobro skrit, da je skoraj stopil vanj.
S: Past…
A: Da, past in to je bilo na enem izmed njunih nočnih lovov.
S: Na katerih pobijeta vse kar jima pride pod šape.
A: Bagira res ubije vse, ampk Mavgli pa ne. Je ena izjema.
S: Točno, to sem že slišal, da ne sme ubijati govedi.
A: Res je. Brž ko je bil toliko pameten, da se mu je dalo kaj dopovedati, ga je Bagira poučil, da se ne sme nikoli dotakniti govedi, ker je bil sprejet v krdelo za ceno bikovega življenja.
S: Ga ne sme ubiti, ali tudi jesti ne?
A: Ne jesti in ne ubiti. Taka je postava džungle in te se je treba držati.
S: Mhm…
A: Pa saj Mavgli spoštuje postavo in živi po njej. Ne krši je, ker ve, da je sramotno, če jo kršiš.
S: Prav imaš Akela. Nekoč, ko sva ležala po obilnem kosilu in se grela na soncu, sva se… sploh ne vem kako je beseda nanesla na to… sva se pogovarjala o tem…
A: O čem?
S: O tem kako bi bilo, če bi kdo od naju prekršil postavo.
A: Prekršil postavo?! In kaj sta ugotovila?
S: Najprej sva mislila, da ne bi bilo to nič takega in da bi pač prenesla Balujeve bunke, pa čeprav bi še tako bolele, ali pač katerokoli drugo kazen, ampak…
A: Kaj ampak, Sivi brat?
S: Ampak… Mavgli je kar na enkrat utihnil in postal zelo otožen in zaskrbljen…
A: Le kaj mu je rojilo po glavi?
S: Tudi mene je to zanimalo in kmalu sem izvedel. Rekel je, da ni kazen tista najhujša… kazen že prestaneš, hujše je to, da te v srcu stiska in špika, ker veš, da si naredil nekaj narobe…
A: …in da si razočaral prijatelje predvsem pa sebe. Ja Sivi brat, Mavgli je imel prav.
S: No in tako sva si takrat na jasi obljubila, da bova naredila vse, da ne bi nikoli prekršila nobenega pravila.
A: Res je, pravila je treba spoštovati.
S: Ampak Akela, zakaj sploh potrebujemo pravila v džungli? Če jih ne bi imeli se nam jih ne bi bilo treba držati in…
A: Sivi brat, pokazala ti bom…

(najprej igra brez pravil, ki jo kasneje odigramo še s pravili, nato pa določanje in sprejemanj pravil in odkupnin krdela)




Povezava: Uvod v zgodbo Rdeča roža

Državna vodstva veje VV

Objavil/a Akela, december 5, 2009 |

V letih 2008 – 2011

Državna voditeljica: Nina Milenković
Državni voditelj: Marko Polajnar
Duhovni asistent: Aleš Tomašević




V letih 2005 – 2008

Državna voditeljica: Marjana Kern
Državni voditelj: Peter Kogovšek
Duhovni asistent (na začetku): Luka Zidanšek
Duhovni asistent (na koncu): David Jensterle




V letih 2002 – 2005

Državna voditeljica: Martina Volčini
Državni voditelj: Bogdan Magajna
Duhovni asistent:




Državni posveti starih volkov

Objavil/a Kača Kaja, |

jesenski DPSV 2010

Kraj: Celje
Datum: 20. 11. – 21. 11. 2010
Organizatorji: stega Celje 1 in Celje 2

Slike – Sara (Ljubljana 4)

spomladanski DPSV 2010

Kraj: Breznica
Datum: 20. 3. – 21. 3. 2010
Organizatorji: steg Breznica 1

jesenski DPSV 2009

Kraj: Kočevski Rog
Datum: 21. 11. – 22. 11. 2009
Organizatorji: DVV VV in trop Kočevski rog

Slike – Uroš (Litija 1)

spomladanski DPSV 2009

Kraj: Slivnica pri Mariboru
Datum: 20. 3. – 21. 3. 2009
Organizatorji: steg Maribor 2

Slike – Grega (Loška dolina 1)

jesenski DPSV 2008

Kraj: Domžale
Datum: 15. 11. – 16. 11. 2008
Organizatorji: steg Domžale 1

spomladanski DPSV 2008

Kraj: Ivančna Gorica
Datum: 29. 3. – 30. 3. 2008
Organizatorji: steg Grosuplje 1

jesenski DPSV 2007

Kraj: Dekani
Datum: 17. 11. – 18. 11. 2007
Organizatorji: Ivana Ruter, Jernej Ferjančič, Katarina Grahor

spomladanski DPSV 2007

Kraj: Ptuj
Datum: 17. 3. – 18. 3. 2007
Organizatorji: steg Ptuj 1

jesenski DPSV 2006

Kraj: Ljubljana
Datum: 18. 11. – 19. 11. 2006
Organizatorji: voditelji VV iz stegov Ljubljana 1, 3 in 4

spomladanski DPSV 2006

Kraj: Škofja Loka
Datum: 18. 3. – 19. 3. 2006
Organizatorji: Nina Trampuš, Tatjana Domjanić

jesenski DPSV 2005

Kraj: Cerkno
Datum: 19. 11. – 20. 11. 2005
Organizatorji: steg Cerkno 1

spomladanski DPSV 2005

Kraj: Novo mesto
Datum: 19. 3. – 20. 3. 2005
Organizatorji: Vesna Premru, Petra Pucelj, Barbara Pavlakovič, Pavle Menič

jesenski DPSV 2004

Kraj: Slovenska Bistrica
Datum: 20. 11. – 21. 11. 2004
Organizatorji: Tadej Pintar, Katja Bučar, Sandra Kirbiš

spomladanski DPSV 2004

Kraj: Vrhnika
Datum:
Organizatorji: Jana Čampa, Meta Renko

jesenski DPSV 2003

Kraj: Brezovica
Datum:
Organizatorji:

Taborna šola Metoda VV

Objavil/a Balu, |

TŠ MVV 2010

Kraj: Soča
Datum: 11. 8. – 16. 8. 2010

Odgovorna voditelja: Nina Milenković, Marko Polajnar
Duhovni asistent: Aleš Tomašević
Programska voditelja: Lucija Čekada, Nina Košorok, Tomaž Mihelčič
Tehnična voditelja: Uroš Obolnar, Petra Sušanj

TŠ MVV 2010

TŠ MVV 2009

TŠ MVV 2009 Kraj: Sv. Ana v Halozah
Datum: 4.8. – 9.8.2009

Odgovorna voditelja: Nina Milenković, Marko Polajnar
Duhovni asistent: Aleš Tomašević
Programski voditelji: Katarina Grahor, Janez Štebe, Tomaž Mihelčič
Tehnična voditelja: Nina Košorok, Metka Štravs

TŠ MVV 2008

Kraj: Trnje pri Pivki
Datum: 11.8. – 16.8.2008

Odgovorna voditelja: Nina Milenković, Jernej Ferjančič
Duhovni asistent: Aleš Tomašević
Programska voditelja: Sara Stojan, Janez Štebe
Tehnična voditelja: Katarina Grahor, Marko Polajnar

TŠ MVV 2008

TŠ MVV 2007

TŠ MVV 2007 Kraj: Veliki Gaber
Datum: 17.7. – 21.7.2007

Odgovorna voditelja:
Sara Stojan, Vilijem Pregelj
Duhovni asistent: David Jensterle
Programska voditelja: Barbara Pavlakovič, Jernej Ferjančič
Tehnična voditelja: Tina Berglez, Danijel Mrvoš

TŠ MVV 2006

Kraj: Vipavski križ
Datum: 3.7. – 8.7.2006

Odgovorna voditelja: Jana Čampa, Bogdan Magajna
Duhovni asistent: Alojz Milharčič
Programska voditelja: Sara Stojan, Peter Medvešček
Tehnična voditelja: Bena Briški, Tina Vozelj

TŠ MVV 2006

TŠ MVV 2005

TŠ MVV 2005 Kraj: Daleč hrib v Kočevskem Rogu
Datum: 5.7. – 10.7.2005

Odgovorna voditelja: Marjana Kern, Peter Kogovšek
Duhovni asistent: Luka Zidanšek
Programska voditelja: Mojca Gaser, Peter Medvešček
Tehnična voditelja: Meta Renko, Andrej Ranfl, Tina Vozelj

TŠ MVV 2004

Kraj: Davča
Datum: 25.7. – 30.7.2004

Odgovorna voditelja: Marjana Kern, Andrej Ranfl
Duhovni asistent: Franček Maršič
Programska voditelja: Mojca Gaser, Peter Kogovšek
Tehnična voditelja: Jana Čampa, Meta Renko

TŠ MVV 2004

TŠ MVV 2003

Kraj:
Datum: 7.8. – 11.8.2003

Odgovorna voditelja: Martina Volčini, Aleš Podlunšek
Duhovni asistent: Alojz Milharčič
Programska voditelja:
Tehnična voditelja:

Mala šola življenja v džungli

Objavil/a Bagira, |

MŠŽD 2010

Kraj: Bohinjska Bistrica
Datum: 25. 3. – 28. 3. 2010

Programski voditelji: Špela Zalaznik, Marko Polajnar, Jernej Ferjančič, Manca Primožič, Grega Škulj, Jasna Žabota
Duhovni asistent: Janez Burja
Tehnični voditelji: Lučka Berlot, Janez Ferlin

MŠŽD 2010

MŠŽD 2009

MŠŽD 2009 Kraj: Veliki Gaber
Datum: 12.3. – 15.3. 2009

Programski voditelji: Špela Zalaznik, Tomaž Mihelčič, Helena Valenčič, Boštjan Jelovčan, Jasna Žabota, Grega Škulj
Duhovni asistent: David Jensterle
Tehnični voditelji: Tjaša Knez, Uroš Obolnar

MŠŽD 2008

Kraj: Šmihel nad Mozirjem
Datum: 7.2. – 10.2.2008

Programski voditelji: Nina Milenković, Janez Štebe, Marko Polajnar, Staša Bregar, Tomaž Mihelčič, Anja Rozoničnik
Duhovni asistent: Aleš Tomašević
Tehnični voditelji: Špela Zalaznik, Maruša Zorc

MŠŽD 2008

MŠŽD 2007 – ODPADLA zaradi premalo prijav

MŠŽD Kraj: Šmihel nad Mozirjem
Datum: 8.3. – 11.3.2007

Programski voditelji: Jerneja Pavletič, Janez Štebe, Veronika Pavlič, Sara Justinek, Anja Rozoničnik, Marko Polajnar
Duhovni asistent: Sandi Koren
Tehnični voditelji: /

MŠŽD 2006

Kraj: Ankaran
Datum: 6.4. – 9.4.2006

Programski voditelji: Vesna Premru, Vilijem Pregelj, Ivana Ruter, Marko Polajnar, Alexandra Natalie Zaleznik, Barbara Bobnar, Jerneja Pavletič
Duhovni asistent: Janez Jeromen
Tehnični voditelji: Tina Berglez, Andrej Ranfl

MŠŽD 2006

MŠŽD 2005

IMG_8299 Kraj: Podbočje
Datum: 29.4. – 2.5.2005

Programski voditelji: Urška Mlakar, Andrej Ranfl, Vanja Kokalj, Luka Lampret, Barbara Pavlakovič, Vesna Premru, Grega Vrečar, Nina Trampuš, Sara Stojan
Duhovni asistent: David Jensterle
Tehnični voditelji: Petra Pucelj, Marko Polajnar

MŠŽD 2004

Kraj: Davča
Datum: 11.3. – 14.3.2004

Programski voditelji: Mario Deronja, Anže Majcen, Neža Majcen, Veronika Grdadolnik, Nataša Trontelj, Vasja Markič, Aloša Ajdišek, Miro Pavšek, Sonja Šifrar
Duhovni asistent: Miro Berglez
Tehnični voditelji: Andrej Ranfl, Kristina Avsenik

MŠŽD 2004

TŠ MVV 2003

MŠŽD Kraj: Godovič
Datum:

Programski voditelji: Nataša Mihelj, Marjana Kern, ….
Duhovni asistent:
Tehnična voditelja:

Igra v veji VV kot pripomoček za razvoj socialnih spretnosti

Objavil/a Bagira, |

IGRE ZA SPROSTITEV


Idiot

Nekoga določimo za vodenje igre. Hodi po krogu in prepeva neko pesmico. Ostali mu pomagajo. Ko pride do konca pesmi nadere tistega pred katerim se je ustavil. Le ta mu mora vrniti dretje, nato pa se mora postaviti za njim. Pot se tako nadaljuje : naslednjič se prvi zadere na nekoga drugega iz kroga, le-ta se zadere nazaj, potem se prvi zadere na drugega v koloni in le-ta nazaj prvemu. Koloni se tako priključi že tretja oseba. Igra se konča, ko vsi hodijo v koloni in na koncu kričijo.

V džungli se vse živali bojijo stekline, ki jo prenaša Tabaki. Steklina povzroči, da zblazniš in se prav čudno obnašaš – med drugim tudi takole kričiš. Zato sta ata volk in mama volkulja svoje zdrave volčiče naučila igre, v kateri lahko kričijo kolikor želijo,da bi se naučili prepoznavati glas steklih živali in se pred njimi pravočasno umakniti na varno.



Metanje kocke za čokolado

Skupina se postavi v krogu okoli mize, na kateri so čokolada, vilice, jedilni nož, šal, rokavice, kapa in igralna kocka. Udeleženci drug za drugim mečejo kocko. V primeru, da nekdo vrže šestico, si poskuša čimprej nadeti rokavice, kapo in šal , z nožem odrezati košček čokolade in ga s pomočjo vilic pojesti. Ostali člani tudi v tem času mečejo kocko naprej. V trenutko, ko nekdo drug vrže šestico mora prvi prenehati bodisi z oblačenjem, bodisi s sladkanjem in predati vse pripomočke tistemu, ki je naslednji vrgel šestico. Igra se konča ko zmanjka čokolade.

Krdelo se odpravi na lov. Če vržeš na kocki šestico pomeni, da si zagledal primerno šest mesecev staro srno, ki bi bila dober plen. S tem, ko se oblečeš v šal, rokavice in kapo, se primerno zamaskiraš ,da te srna prehitro ne opazi in če si hitrejši še od ostalega krdela, je del okusnega plena tvoj.



Smeh na povelje

Skupina stoji v vrsti, pred njo je voditelj. Ko pokaže s prstom na nekoga, se mora ta začeti smejati, ko pokaže na drugega, se mora prvi zresniti, smejati pa se začne drugi. kdor se smeji, ko ni na vrsti dobi kazen.

Bandarlogi so najbolj veseli, kadar naredijo kakšno neumnost, ki druge prizadane, ob kateri se razjezijo, zelo pa se jezni in užaljeni kadar se ti za njihovo neumno potegavščino ne zmeniš in se jim le zasmejiš. Kaj ko bi se malo vadili v smejanju, da se nam ne bo treba pustiti Bandarlogom?



IGRE KI SPODBUJAJO MEDSEBOJNO BLIŽINO


Ementalec in miš

Člani skupine so v dveh približno enakih skupinah. Prva skupina predstavlja sir ementalec, druga pa skupino mišk. Prva skupina se postavi z rokami in nogami skupaj tako, da nastane luknjasta, vendar stabilna tvorba. V ta namen morajo biti roke in noge čimbolj prepletene. Naloga mišk je, da preplezajo sir skozi vse notranje luknje in skozi vsaj eno luknjo na vsaki zunanji strani. Ko so miši že čisto utrujene ali pa se sir podre se vloge zamenjajo. Naenkrat naj pleza po siru več miši.

Džungla je včasih prav zaraščena. Poskusite se prebiti skozi podrastje, korenine, stebla, ovijalke….



Gordijski vozel

Udeleženci zamižijo, iztegnejo roke predse in se primejo za roke med seboj. Ko odprejo oči je potrebno preveriti ali je nastal le en krog (če ne, je potrebno vajo še enkrat ponoviti). Cilj igre je razplet vozla, zakar je dovoljeno sklanjanje, stopanje čez roke, obračanje – skratka vse razen tega, da spustimo roko, ki jo držimo.

Prebijanje skozi zaraščeno džunglo…



Guma

Vsi otroci se postavijo v krog drug za drugim tako, da je njihov levi bok obrnjen proti sredini kroga, desni bok pa na zunanjo stran kroga. Stojijo skupaj tako blizu, da se pete in prsti na nogah dotikajo sprednjega in zadnjega soseda. Ta strnjen krog predstavlja gumo.
Voditelj usmerja gibe vseh, saj morajo biti usklajeni.
Najprej se »guma« spušča – vsi počasi počepnejo, tako, da na koncu sedijo na kolenu tistega, ki je za njim; da ohranijo ravnotežje, se lahko primejo za ramena tistega, ki je pred njimi.
Ko so vsi v sedečem položaju, si lahko zamislimo različne načine gibanja »gume«: guma se nagne naprej (vsi se nagnejo naprej), nazaj, navznoter, navzven, guma hodi… Igra se konča, ko se »guma« podere.

Mladi volkci in Mavgli se radi igrajo, da so kača Kaja, ki se zvije v svitke, potem pa se pomika malo naprej, malo nazaj, se pozibava…



Igra zaupanja

Vsi razen enega se postavijo v krog. Tisti, ki ostane se postavi na sredino kroga, naredi svoje noge trde in se spusti, da ga drugi lovijo. Ne sme se prestopati. Zaupati mora, da ga bodo drugi ulovili. Če se prestopi, gre na sredino nekdo drug.

Tisti na sredini predstavlja Mavglija, ostali, ki ga lovijo pa džungelske ovijalke katerim se Mavgli prepušča pri raziskovanju visokih krošenj dreves. Zaupati mora, da ga bodo zdržale.



Karte

Igralci se usedejo na stole. Naključno jih razdelimo na štiri čimbolj enake dele glede na simbole kart (srce, križ, pik, kara). Nato voditelj zmeša kupček kart in jih začne brati (pove simbol) eno za drugo. Ko prebere simbol, ki ga ima določen igralec, se lahko ta presede za en stol naprej (na desno). Če stol ni prazen, se usede kar na igralca, ki sedi na njem – s tem ga omeji, ker igralec, četudi je poklicana njegova barva ne more naprej,saj na njem sedi nekdo od sotekmovalcev. Lahko se zgodi, da na enem samem igralcu sedi več ljudi. V tem primeru se ne sme presesti naprej, dokler ne sedi na stolu čisto sam. Zmaga tisti igralec, ki prvi zaokroži čez cel krog stolov in se usede nazaj na tistega, ki ga je imel v začetku.

Namesto simbolov kart lahko uporabimo štiri džungelske like (Akela, kača Kaja, Bagira in Balu). Le-ti pričakujejo naše volkce vsak na svoji džungelski učni urici, a kaj ko je na poti do tja toliko zanimivih stvari, ob katerih se volčiči ustavljajo. A dogovor je dogovor in na džungelski učni urici (ki lahko predstavlja tudi lovljenje plenov) se lahkonaučiš samih koristnih stvari, zato zmaga tisti, ki najhitreje pride na cilj (naokoli kroga.)



Pomežikovanje

Nekaj oseb sedi v krogu na stolih, ostale osebe stojijo za njihovimi stoli. En stol na sredini je prazen. Za njim stoji tisti, ki začne igro. Osebe, ki stojijo, morajo gledati v hrbet osebe, ki sedi pred njim/njo. Roke morajo imeti za seboj. Tisti ki sedijo, morajo biti pozorni na osebo v sredini. Če ti le-ta pomežikne, se moraš kar najhitreje presesti predenj. V primeru, da te tisti, ki je za tabo pri poskusu pobega prime z rokami (ne sme se premakniti z nogami in steči za teboj), se morata zamenjati.  Kdor je ostal brez »predsebojca« mora mežikati naprej. Tisti, ki je nekoga ulovil, se ne usede na stol ulovljenega pač pa na stol, ki stoji pred tistim, ki je mežikal.

To igro lahko uporabimo kot pripravo na lov, za katerega potrebujemo veliko spretnosti opazovanja in hitrega reagiranja.



Vstajanje s tal

Po dva in dva volčiča se vsedeta na tla tako, da drug drugemu kažeta hrbet in se držita pod roko. Na voditeljev znak pari tekmujejo kdo se najprej vzdigne, ne da bi se spustil ali se z roko dotaknil tal, saj je drugače diskvalificiran. V nadaljevanju sledi vstajanje v trojicah, četvericah.

Volčiči se zjutraj vsi poležani in zapleteni med sabo zbujajo. Komu bo prvemu uspelo pokukati iz brloga?



Zumba ples

Po dva si stopita nasproti in se primeta za roki. Sedaj poskusita eden drugemu stopiti na noge, Ko nekdo stopi drugemu na noge si pridobi točko. Če pa si stopita oba naenkrat točka ne velja nobenemu. Zmaga tisti, ki prvi zbere tri točke.

Igrica, ki se jo volčji mladiči igrajo v spremstvu svojih staršev, da bi ko odrastejo imeli dobro razvite, hitre in spretne tačke za lovljenje plena.



IGRE ZA SPODBUJANJE KOMUNIKACIJE, NASTOPANJA


Blagor ti, o kralj

Eden od igralcev je kralj in sedi na svojem prestolu na koncu prostora. Ostali igralci gredo k nasprotni steni in vsak premišljuje, katero dejavnost bi lahko pokazal s pantomimo. Nato se zberejo okrog kralja, ki vpraša enega izmed njih; »Kje si bil?«, vprašani odgovori: »Daleč stran v gozdu!«. Nato kralj vpraša: »Kaj si delal?«. sedaj vprašani s pantomimo prikaže svojo dejavnost. Če kralj ugane to dejavnost v prvem poskusu, mora loviti igralca, ki steče k naproti ležeči steni sobe. Če jo doseže, ne da bi ga kralj ujel, si lahko izbere drugo dejavnost, v nasprotnem primeru postane gledalec.
Vsi se postavljajo po vrsti. Kdor ostane v igri najdlje, je premagal kraljevo modrost in je naslednjič novi kralj.

Tisti, ki je na sredini je Mavgli, ostali pa so volčiči, ki so se potikali po džungli.



Improliga

Dva volčiče začneta igrati nek poljuben prizor iz džungelskega življenja, brez predhodne priprave ali dogovora. V kateremkoli trenutku lahko kdorkoli iz občinstva zakliče stop. Igralca morata obstati negibno v položaju, tisti iz občinstva pa si izbere koga bi zamenjal. Postavi se v njegov položaj in v trenutku se začne igranje povsem novega in drugačnega prizora.



Priplula je ladja

Vsi sedijo v polkrogu, eden vodi igro, ki jo začenja s stavkom: »priplula je ladja, do vrha naložena s s………v tem nekomu vrže robec. Ta mora stavek takoj dokončati z ustreznim samostalnikom, ki se začenja na dano črko. Robec lahko da naprej drugemu igralcu ali pa voditelju. Če ga da igralcu, mora ta povedati nov samostalnik z isto črko, če ga da voditelju, lahko ta začne z novo črko ali pa ostane pri prejšnji. Kdor čaka ali ne ve besede, mora plačati kazen.

Kar na lepem je v džunglo prišla skupina belih mož z s….



Risanje po nareku

Volčiče razdelimo v pare in jih posedemo tako, da so s hrbtom obrnjeni drug proti drugemu. Vsakemu v paru damo nekaj popolnoma enakih kock. Prvemu naročimo naj iz njih naredi del nekdaj tako veličastnega  mesta sredi džungle, kjer so zdaj leše ruševine in prebivališče Bandarlogov. Njegova naslednja naloga pa je, da sedaj le z besedami usmerja drugega volčiča iz para, da sestavi identično podobo iz kock. Prvi mora zelo paziti, da pripoveduje oz. Daje navodila čimbolj natančno, saj ga drugi ne sme vmes nič vprašati niti pogledati njegovega izdelka. Cilj igre in doseči čimbolj identični podobi mesta, saj to pomeni, da zna par dobro komunicirati med seboj.



Verižna zgodba

Skupina se zbere v krogu. Trije do pet članov skupine zapusti prostor. Nekdo od tistih, ki so ostali v prostoru, pove ali prebere kratko zgodbo. Nato pokliče prvega od učencev ki so zunaj. Temu nekdo od tistih v prostoru pove zgodbo, kot si jo je zapomnil. On jo pove naslednjemu ki vstopi. To traja toliko časa, dokler ne pridejo vsi člani nazaj v skupino. Končno različico zgodbe nato primerjajo z izvirnikom.

V džungli skrbi za obveščanje Čil, kar je zelo priročno, saj ne potrebujejo posebne pošte ali oglasnih desk. Problem nastane le, kadar ostali prebivalci džungle, niso dovolj pazljivi pri poslušanje, ali pa kakšne besede ali pa stvari ne razumejo, si po svoje razlagajo… Takrat lahko izvemo čisto napačno informacijo in Čil mora iti ponovno na delo. Zato le napnite svoja ušesa, vprašujte stare volkove pa tudi opravljajte ne…



Uprizarjanje fotografij

Vodja igre pokaže skupini fotografije, ki kažejo ljudi v kakršnikoli medsebojni komunikaciji. Igralci se nato razdelijo na pare in vsak par si izbere eno fotografijo, ne da bi vedeli katero. Nato par uprizori komunikacijo, kot si predstavlja da bi se lahko odvijala med človekoma na fotografiji. Ostali, ugibajo katero od fotografij sta izbrala.

Včasih je v džungli hladen zimski večer in takrat se volčiči radi zberejo ob vrani Ko, ki ima pri sebi star album s slikami, ki ga je nekoč izgubil beli mož, ki je hodil po džungli…Kako se zabavajo, ko ugibajo, kaj se je dogajalo pri ljudeh na vasi!



Živalski zbor

Udeleženci se razdelijo v več podskupin, vsaka podskupina predstavlja določeno vrsto živali (npr. psi, mački, kokoši). Voditelj (dirigent) izbere znano melodijo (npr. Na planincah sončece sije). Med “dirigiranjem” kaže določene podskupine, te pa pojejo pesem z oglašanjem določene živali. Dirigent lahko pokaže tudi več zborov hkrati, ko pa roko umakne, prej pokazani zbor utihne.

Džungelske živali se vasko leto na prav poseben način pripravljajo na obdobje pomladi, ki je v džungli tako pomembno, saj se takrat skotijo novi mladiči. Ponavadi sestavijo celo prav poseben zborček, ki ga sestavljajo volkovi, kače, škarniki, medvedi, panterji, sloni….in z nekaj pesmimi zaželijo dobrodošlico novorojencem.




Pod igre za spodbujanje komunikacije in nastopanja lahko spadajo tudi mnoge dejavnosti zabavnih večerov, kot so igranje skečev, napovedovanje, reklame, pripravljanje tv oddaje z aktualnimi novicami iz džungle….



IGRE ZA SPODBUJANJE SODELOVANJA


Dva tabora

Igralce razdelimo na dve skupini, vsaki določimo svoje področje ter znotraj tega področja označimo bazo, kamor ne smejo vstopati. V bazi obesimo določeno število listkov, ki jih morajo nasprotniki osvojiti. Skupini si istočasno kradeta listke, vsak sme odnesti le enega naenkrat. Napadalca lahko branilci zaprejo. Rešen je le takrat, ko ga zamenjajo za listek. Kdor ukrade listek, ga branilci pri vračanju ne smejo ujeti.



Gorenc, Dolenc, Borenc, Lorenc

Za vsakega izmed članov skupine imamo pripravljen listek na katerem piše kateri član družine je in priimek, primer oče gorenc. Od članov družine nastopajo oče, mati, sin in hči. Udeležencem listke naključno razdelimo. Pogledajo jih lahko le vsi naenkrat. Njihova naloga je, da se najdejo člani družine med seboj in se v ustreznem vrstnem redu oče, mati, sin, hči usedejo druga na drugega na stol. Zmaga tista družna, ki je najhitrejša.

Namesto poimenovanj oče gorenc lahko uporabimo oče volk, mama volkulja, oče škarnik… Le ti se potem morajo čimhitreje zbrati vsak pri svojem bivalnem prostoru – pri stolu, ki je označen kot brlog ali pa kot gnezdo…



Harmonija

Udeleženci se na začetku prosto gibljejo po prostoru. Lahko plešejo, hodijo, tečejo, skačejo…. Voditelj med tem časom na glas pove določeno številko, ki predstavlja število članov skupine in nalogo, ki jo mora ta skupina prikazati s pantomimo.

Primeri iz džungle:

  • nesite nosila na katerih je Balu, ki ima poškodovano nogo
  • podrite trhlo drevo
  • počistite brlog jesenskega listja
  • prečkajte jaso pri močni nevihti
  • postavite most čez Vejngango
  • dva besna rdeča psa preganjata ata volka



Lesena brv

Volčiče razdelimo v skupine velike od 4-7. Po skupinah naj se postavijo v ravne vrste. Njihova naloga bo, da bodo s pomočjo listov, ki bodo predstavljali lesene kole brvi prišli kar najhitrejena drug konec prostora, torej čez reko Venjgango. Vsaka skupina naj dobi dva lista več kot je njenih članov. Na znak se člani skupine v koloni začnejo pomikati na določen drugi konec reke. Pomembno je, da nihče izmed skupine ne stopi iz kola, saj se mora drugače skupina vrniti na začetek. Med seboj si lahko pomagajo s tem, da zadnji v koloni podajajo že obrabjene kole na začetek kolone in tako neprestano »gradijo« brv vse do drugega brega.



Nogomet brez žoge

Igralci se razdelijo na dve ekipi. Vsak izmed njih si izbere ime živali npr. medved, jež, … oz. če se igralci med seboj ne poznajo in bi z igro želeli, da se spoznajo, uporabijo kar vsak svoje ime.
Najprej določimo meje igrišča in označimo gola. Ekipa ne sme stati v golu (kot pri pravem nogometu). Ekipi določita, kdo bo začel z igro. Igralci v ekipi se potem zmenijo, kdo bo imel »žogo«, le-ta poskuša kot pri nogometu priti do gola. Žogo si igralci med seboj podajajo tako, da se med seboj kličejo. Nasprotna ekipa prevzame žogo, če se dotakne tistega, ki ima žogo. Ekipa doseže gol, tako da igralec pride v gol in se tam zavrti okrog svoje osi. Zmaga tista ekipa, ki doseže več golov.

Volčiči lahko igrajo kokosbrc.



Spremenjena pravila

Pričnite z igro, ki jo vsi udeleženci dobro poznajo. Po kratkem obdobju igranja jim recite, naj sami sestavijo nekaj novih pravil igre, ki jih bodo vedeli le oni. Prepričajte se ali so sprejeta pravila smiselna. Nekdo iz skupine lahko prevzame vlogo tajnika in pravila zapiše. Pomembno je, da vsi v skupini sodelujejo. Ko so pravila sprejeta, lahko sodelujoči igro na novo poimenujejo in potrdijo, da je vse to skrivnost, ki jo vedo le člani te skupine in tisti, ki jih vanjo sami povabijo.

Različice:
V skupino povabite novega člana in prosite ostale, da mu pazljivo in natančno razložijo nova pravila igre.

Igre, ki spodbujajo medsebojno sodelovanje so po večini tudi vse velike igre, strateške igre, lovi… kjer volčiči nekaj skupaj iščejo, sestavljajo, tekajo….



IGRE, KI SPODBUJAJO PREPOZNAVANJE POTREB DRUGEGA, ČUSTEV



Čustvo je izrazno sredstvo, ki se ga moramo zavedati, do katerega imamo pravico in je morda najbolj osebno. Razvoj tega področja postaja vse pomembnejši tudi izven družine saj nam omogoča pravilno razumevanje sebe, svojih potreb in potreb drugega, ustrezno komunikacijo in prilagajanje.

Igranje srečanja

V džungli se srečata vrana Ko in ježek Iki. Zaigrajte po skupinicah to srečanje glede na to kakšne volje sta Ko in Iki: ali sta srečna, jezna,ju je strah,sta navdušena, presenečena, razburjena…



Igranje kokoskoša

Volčič naj izvleče listek na katerem je napisano čustvo (veselje, žalost, jeza, sreča,zaskrbljenost, strah, navdušenje,….). V roke mu damo košarkaško žogo, ki predstavlja kokos, on pa nam mora brez verbalnega izražanja pokazati kako bi igral kokoskoš, če bi se počutil tako, kot piše na listku. Cilj igre je, da ostali ugotovijo čustvo napisano na listku.



Polž

Igralce razdelimo v pare. Eden je polž, ki se na tleh zvije v klobčič in zapre oči. Drugi je njegov prijatelj muren, ki ga poskuša spraviti iz hišice. Pri tem ne sme uporabljati glasu. Šele, ko se polž dobro počuti in mu je način vabila všeč, pokuka iz hišice. Če mu način vabila ni všeč ali če se ne počuti varno, se še bolj tesno zvije v klobčič. Ko v celoti zleze iz hišice, vstane in se zahvali za vabilo. Nato se vlogi zamenjata.



Predstavljanje čustev

Potrebujemo slike iz revij in fotografije. Slike naj ne bodo neumne, temveč naj v sodelujočih spodbujajo različna čustva. Lahko prosiš sodelujoče naj prinesejo slike oseb in krajev, ki so za njih posebno pomembni v pozitivnem ali negativnem smislu.

Ko imamo vse slike zbrane, jih razporedimo po prostoru. Usedemo se okoli njih v krogu. Člani skupine si med seboj delijo svoje občutke, kot npr:

  • Ko gledam to sliko se počutim ________
  • Zakaj se tako počutiš?
  • Zato ker _____________.
  • Se počutiš tako še ob kakšni drugi sliki?



V nadaljevanju se lahko pogovarjamo tudi na naslednje načine:

  • To je slika kraja na katerem se počutim _________.
  • To je slika predmeta ob katerem se počutim ____________.
  • To je slika osebe ob kateri se počutim ____________.



Pri tej igri moramo predvsem paziti na to, da se udeleženci počutijo varne v skupini in si lahko zaupajo. Nihče ne sme biti obsojan zaradi tega kar izrazi. Pomembna je vloga voditelja, ki vodi pogovor tako, da pridejo vsi na vrsto.


Različice:
Lahko izbereš glasbo, ki predstavlja neko razpoloženje in sodelujoče prosiš naj si izberejo sliko, ki v njih povzroči isto razpoloženje, kot ga predstavlja glasba. Lahko jih pelješ na ogled slik kot na razstavo na kateri morajo poiskati vse slike, ki izražajo neko določeno čustvo – npr. veselje.


V džungli živali poznajo prav poseben krik imenovan Fiel. To je krik, ki je nekakšna mešanica sovraštva, strahu, obupa… Kliče se ga ob posebnih nevarnostih in zato je zelo pomembno, da ga znajo vsi dobro prepoznati….In če hočeš prepoznati krik Fiel je v prvi vrsti pomembno tudi, da znaš prepoznavati različna čustva, razpoloženja in občutke tudi pri sebi.



Tu smo, tu smo

Skupina se porazdeli po prostoru in posluša voditelja. Ko ta reče: »Skupaj vsi, ki….« , poskušajo vsi člani skupine sestaviti manjše skupine glede na kriterij, ki ga postavi voditelj. Ko se skupina zbere skupaj mora večkrat na glas zavpiti : »Tu smo, tu smo!«
Če hočemo spodbujati prepoznavanje čustev in naših osebnostnih lastnosti ter potreb je pomembno, da izberemo ustrezne kriterije za klicanje.

Volčiči se naj razporedijo v manjše skupine glede na naslednje ali njim podobne kriterije:

  • Tisti, ki jih je strah, plavati čez Vejngango.
  • Tisti, ki se velikokrat razjezijo.
  • Vsi ki ostanejo mirni tudi kadar je blizu trop rdečih psov.
  • Vsi, ki se veliko smejijo.
  • Vsi, ki tako kot Čil radi poklepetajo z drugimi.
  • Vsi, ki zjutraj potrebujejo veliko časa, da se spravijo iz brloga.
  • Vsi, ki so hitro navdušeni nad novostmi v džungli….

Povezava: Tadeja Kožuh, Škofja Loka 1

Večja povezanost krdela na zimovanju

Objavil/a Bagira, |

PROGRAM ZIMOVANJA



Petek:

17.00
  • Prihod
  • Skrivalnice
  • Kateheza 1.1
Uvod v zimovanje

  • Raziščejo okolico in se z njo seznanijo
  • skriti prijatelj
17.45
  • Razporeditev v sobe, priprava postelje
  • Kateheza 1.2 – povezanost, sodelovanje, zaupanje
  • s pomočjo kokosovega oreha (klobčič volne), vsak zadrži vrvico in tako spletemo mrežo sodelovanja, zaupanja,…, če tega ni, se mreža razdre
18.30 večerja
19.30~20.40
  • delo po gručah
  • Izberejo si ime gruče, klic
  • Naredijo svoj znak, simbol
  • Skala posveta
  • preverimo plene, potrdimo napredovanje na višjo stopnjo, kdor si je to zaslužil
21.00
  • Preverba
21.20
  • Priprava na spanje
  • Angelček moj
21.40 oz. čim prej
  • Spanje- tišina





SOBOTA

7.15
  • Vstajanje, telovadba, umivanje, pospravljanje
8.00 zajtrk
9.00
  • …Kateheza 2
Kot uvod v aktivnosti
9.30
  • Aktivnosti zunaj
13.00 Kosilo
14.00
  • počitek
SSVV- delajo igro
15.00
  • ustvarjanje džungle
Pri ustvarjanju imajo proste roke, edini pogoj je, da je vse narejeno na smešen način, v džunglo umestijo tudi sebe
17.45
  • Lov
19.00 večerja
20.00
  • Veseli večer
21.30
  • Preverba
  • Jagode in limone
21.50
  • Priprava na spanje
  • Angelček moj
22.00
  • Spanje- tišina





NEDELJA

7.30
  • Vstajanje, telovadba, umivanje, pospravljanje
8.15 zajtrk
9.00
  • priprava na sodelovanje pri sv. maši
10.00
  • …maša
11.00
  • Sklep zimovanja
12.- 13.00 kosilo
  • pospravljanje
15.00
  • Odhod domov





Podrobnejša razlaga posameznih aktivnosti


Kateheza 1
Igra skriti prijatelj in delanje mreže s pomočjo kokosovega oreha (klobčič volne). Vsak zadrži vrvico in tako spletemo mrežo sodelovanja, poslušanja, zaupanja,…, če tega ni, se mreža razdere.


Skriti prijatelj
Vsak na listek napiše svoje ime, potem pa listke zberemo na kup (zraven sodeluje tudi Akela in Sivi brat) in vsak izvleče po 1 listek, ter jim razložimo, da mora osebi katero ima napisano na listku, vsaj enkrat na dan storiti nekaj lepega. Pri tem pa se vsak posameznik potrudi, da ga skriti prijatelj ne odkrije. Na koncu zimovanja vsak poskuša ugotoviti kdo je komu skriti prijatelj.


Kateheza 2


Zgodba Rdeči psi
Pove se jim prirejeno zgodbo.
Osnutek: Sionsko krdelo je bilo razdvojeno, niso sodelovali in vsak je lovil le zase in za svojo družino. Ves čas so se prepirali, kdo je boljši in kdo je bolj pomemben. Džungli pa so se bližali nevarni rdeči psi in volkovi niso vedeli, kaj naj naredijo. Potem pa so spoznali, da jih bodo premagali le, če bodo delovali skupaj, če bodo upoštevali vsa mnenja in predloge o napadu.  Skupaj so skovali načrt in vsi volkovi so se potem podali v boj, pomagali pa so jim tudi drugi prebivalci džungle (npr.: malo ljudstvo), saj volkove ni bilo sram prositi za pomoč.  Po hudem boju jim je uspelo premagati rdeče pse. Od tistega dne dalje volkovi spet lovijo skupaj in se spoštujejo.


Gordijski Vozel
Volčiči se postavijo v krog iztegnejo obe roki in zamižijo. Na sredini se naključno primejo za roke drug drugega, potem pa se morajo razvozlati, ne da bi se spustili. Pri tem se naučijo sprejemati mnenja in predloge drugih ter sodelovanja.


Skrivalnice
Volčičem se prostor omeji. Pri Sivem bratu se lahko »fočkajo«. Če se volčič med tekom k Sivem bratu prime Akele je varen in tisti, išče, ga ne more »pofočkati«. Akela in Sivi brat se premikata po prostoru.


Preverba
Akela prinese plakat, na katerem sta J in L. Volčiči povedo pozitivne in negativne stvari iz celotnega dneva ter svoja mnenja. Upoštevamo tudi mnenja, ki jih napišemo na drug list.


Jagode in limone – vsak volčič podeli eno jagodo in eno limono. Jagodo dobi tisti, ki se je do tega trenutka na zimovanju najbolj potrudil, pomagal drugim,…, limona pa velja ravno obratno (podobno kot + in -).


Delo po gručah
Potem, ko si izberejo ime in klic gruče, to napišejo na plakat. Tega oblikujejo tako, da predstavlja vse VV v gruči, predvsem njihove lastnosti. Akela jim pomaga pri iskanju njihovih lastnosti. Uporabljajo svojo domišljijo in ustvarjalnost.


Sklep zimovanja
V srce iz stiropora vsak zapiči tablico, na kateri je ime volčiča, ki ga je imel za skritega prijatelja. Tako naredimo srce krdela, ki bije le, če smo vsi v njem in sodelujemo; smo povezani med seboj. To srce se prenese v našo džunglo in vsako srečanje ga en volčič odnese domov. Doma mora zanj lepo skrbeti in da prinese na naslednje srečanje, ko ga dobi naslednji volčič/volkuljica.
Pri sklepu tudi vsak VV pove svoje končno mnenje o zimovanju in pove, kaj mu bo najbolj ostalo v spominu ter kaj se je na zimovanju naučil.


Aktivnosti zunaj
Vsaka igra dobi primerno uokoljanje (z uokoljanjem tudi povežemo igre).

  • igra zaupanja – Volčiči naredijo ponjavo iz rok, eden pa se jim mora z višine 0,5m vreči na roke, potem pa ga po valovih pošljejo naprej do konca . Tako pridejo v čudežni svet džungelskih norčij.
  • igra poznavanja – vsak volčič dobi na listku napisano ime drugega volčiča. Tega mora z mimiko predstaviti ostalim, oni pa morajo ugotoviti za koga gre.
  • smrtonosna kača – volčič, ki je kača si okrog pasu zaveže okrog 2 metra dolgo vrv, ki predstavlja kačji rep. Ostali se razporedijo po omejenem prostoru. Kogar se kača dotakne, se ne more več premakniti. Kdor pa stopi kači na rep, jo ujame. Nepremični volčiči ne smejo stopati kači na rep, če pa se je dotaknejo, ko gre ta mimo njih, postanejo zdravi in se lahko spet lovijo.
  • ubeži vrvi – Akela in Sivi brat primeta vsaka svoj konec daljše vrvi in jo vrtita, volčiči, razdeljeni v 4 skupine (gruči se razdelita na 2 dela po spolu) pa izmenično poskušajo prečkati prostor med voditeljema, ne da bi se jih vrv pri tem dotaknila. To ponovimo večkrat s stopnjevanjem hitrosti (uokoljanje: vrv je vrtinec vetra, ki mu morajo ubežati).
  • štafetne igre – volčiči stojijo v koloni, žogo si podajajo med nogami nazaj in nad glavo naprej. Konča se, ko je žoga spet na začetku.
  • volčiči stojijo z bokom en ob drugem. Nogo imajo dvignjeno in si podajajo žogo iz naročja v naročje; ne smejo si pomagati z rokami. Ko pride do zadnjega, mora ta steči na začetek in vse se ponovi. Konča se, ko je zadnji spet zadnji.
  • volčiči se postavijo v kolono, z levo roko primejo soseda nazaj, z desno pa naprej. Plaziti se morajo med nogami, ne da bi se spustili. Konča se, ko so vsi spet na tistem mestu kot na začetku.
  • podajanje – volčiči stojijo v koloni. Prvi dobi manjšo žogo in jo da pod svojo brado ter jo stisne ob prsi. Ko so vsi pripravljeni, se približa drugi v vrsti in prav tako prevzame žogico prvemu izpod brade. Roke obeh igralcev so na hrbtu.
  • volčiči stojijo v koloni in vsak dobi svojo številko. Akela stoji nekaj metrov pred njimi in drži v roki rutko. Pokliče številke 2, 3 ali 4. Če pokliče 2, mora eden prinesti drugega (tisti 2 številki, ki sta poklicani), če 3, naredita 2 stolček za enega in ga neseta, če pokliče 4 pa naredijo avionček (2 držita enega spredaj, eden pa drži zadaj). Rutko dobijo tisti, ki prvi pridejo do Akele.



Rezervne igre

  1. volčiči stojijo v krogu, eden je na sredini in ima zavezane oči. Njegova naloga je, da razvrsti ostale volčiče po velikosti, ti pa se prej med seboj pomešajo.
  2. volčiči stojijo v krogu, eden je na sredini in ima zavezane oči. Ostali volčiči si razdelijo številke. Naloga tistega na sredini pa je, da pokliče 2 številki, ki se morata zamenjati, on pa se ju mora dotakniti. Tisti, ki se ga je dotakne, potem ostane sredini.
  3. Okameneli
  4. Klavir – vsi se postavijo v vrsto in predstavljajo tipke na klavirju. Pianist ima zavezane oči. Ta stopa ob vrsti sem in tja in potegne zdaj enega zdaj drugega v vrsti za nos. »Tipka«, ki se je dotakne, se oglasi. Po glasu mora pianist ugotoviti, kdo se je oglasil. Če ugane, zamenjata vlogi.
  5. Skrivalnice
  6. Priplula je ladja – vsi sedijo v polkrogu, eden vodi igro, ki jo začne s stavkom: priplula je ladja polna s… v tem vrže nekomu žogo in ta mora stavek takoj dokončati z besedo, ki se začne na dano črko. Žogo lahko da naprej drugemu igralcu ali pa voditelju. če ga da igralcu, mora ta povedati nov samostalnik na isto črko, če ga da voditelju, lahko ta začne z novo črko ali pa ostane pri prejšnji. kdor čaka ali ne ve besede, mora plačati kazen.
  7. Elektrika – posedemo se v krogu in se primemo za roke. Po nas bo potovala elektrika, tako da si bomo po vrsti stiskali roke. Če hitro stisnemo 2x, pomeni da se obrne smer toka. Eden se postavi na sredino in mora ugotoviti kje teče tok – kje se je vstavil. Če ugotovi, ga ta pri katerem se je tok ustavil, zamenja v sredini.
  8. Beg pred žogo – volčiči so v štirih skupinah (kot pri ubeži vrvi) tako postavljeni, da naredijo velik kvadrat. V to kvadratno polje vsaka skupina pošlje enega volčiča. Na znak poskušajo volčiči v vrstah zadeti kateregakoli od volčičev drugih skupin, ki so na sredini. Vsak zadetek je pridobitev točke za skupino. Zmaga skupina, ki zbere največ točk.
  9. Številka – vsak volčič ima na čelu nalepljeno drugačno številko. Volčiči ene gruče morajo volčičem nasprotne gruče prebrati številko. Pri tem ne smejo uporabljati rok. Akela ima zapisane vse številke. Volčiči pri njej preverjajo številke. Če pove napačno številko, je za 3 minute izključen iz igre. Volčič, katerega številka je bila ugotovljena, je izpadel. Zmaga tista gruča, ki je videla več številk.



LOV
Joj, veste kaj se je zgodilo? Popoldne, ko smo počivali v našem brlogu, se je Tabaki priplazil v našo kuhinjo in pojedel ves puding. To pa ni še vse! Tiste skastne palačinke, kakršne zna pripraviti samo mama Rakša je odnesel s seboj v džunglo in še nekaj drugih stvari! Zato sem poslala vas, neustrašne volke, da najdete Tabakija in prinesete v brlog nazaj ukradeno hrano. Ker pa vas je Tabaki želel zmesti, se hitro razdelite v gruči in pojdite vsaka po svoji sledi. Tabakiju boste z lahkoto sledili, saj je za seboj pustil mnogo sledi. Te sledi so tabakijeve šape.
Če pa mogoče potrebujete mojo pomoč, pa veste kaj storiti!

Gredo po sledeh do naslednje točke.
V džungli niste sami! Povsod vas spremlja Veliki Tha.
Kljub temu, da ste zelo pogumni volkovi, se mu pred tako nevarno nalogo, ki vas čaka, še posebej priporočite. Sej veste kako to gre v džungli z volčjo molitvijo, kajne?
Po molitvi se primite za roke. Tako se držite skozi ves lov, dokler ne pridete nazaj v brlog. Sedaj pa pojdite proti svetleči zvezdi, ki se je ujela v grmovju.

Pri zvezdi je naslednja točka – PP mora svetilko napolniti zvezdi, ki sta pripeti na drevesu.
Džungla ima velike poti, ki jih je naredil Hati ter manjše steze, ki so si jih uredile druge džungelske živali. Vendar Tabaki ni izbral teh poti, ker vas hoče speljati na napačno sled in vam pobegniti. Odpravil se je kar skozi gosto drevje in grmovje. Vendar je naredil napako: krdelu je ukradel tudi vrvico, ki se mu je med drevjem odvila.
Zato jo brž najdite. Primite se je in ugotovili boste, kam vas pelje!

Med drevjem napeljemo vrvico, ki se je potem VV primejo in ji sledijo.

Znašli ste se sredi džungle. Vendar niste sami. Mogoče vas opazuje kačje ljudstvo, morda vas zasleduje bandarlog, morda si vas ogleduje Čil… Morda pa vas nekje v zasedi čaka zahrbtni Tabaki! Da vas Tabaki ne bo zlahka našel, ugasnite svoje svetilke, stopite skupaj in prisluhnite džungli. Opazujte noč okoli vas in poslušajte nočne glasove. Ko glasovi utihnejo, spet prižgite svetilke. Kaj vam je govorila džungla? Zapišite si vse glasove in šume, ki ste jih slišali?
Po opravljeni nalogi pa spet na lov!

Glasove in šume ustvarjajo PP, ko se svetilke ugasnejo in ko prenehajo, se morajo svetilke spet prižgati. Po opravljeni nalogi se ponovno primejo za vrvico in ji sledijo.

Bagirina mojstrska beseda pravi….. Oči, ki vidijo v temi,…… Tudi vi vidite v temi, zato brž poiščite džungelske živali: Ikija, želvo U, Manga, Kajino sestrično. V gozdu pa se skriva tudi nekaj ostalih živali. Vse živali, ki jih najdete, napišite na list. Kljub dobrim očem, pa si lahko vseeno pomagate s svetilkami. Naj vam prišepnem, da ena od mišk ve, kam morate nadaljevati pot.
Slike živali razporedimo po gozdu v takem območju, da jih bodo še našli. Izberemo si poljubno število živali na slikah, vendar pa mora biti ena miška in ena srnica, pri srni pa je tudi naslednja točka.

Miška pravi: če ste pa že mene našli, vam pa ne bo problem najti še srnice, kajne?
Slišite nek čuden šum okoli vas ? Ali vohate nekaj užitnega ? Tabaki je izgubil nekaj priboljškov. Vendar jojprejoj, bandarlogovci so našli vaš plen!
Volčiči, plen morate dobiti, bandarlogovce morate ukaniti! Lahko jih napadete, vendar vas je premalo. Lahko pa jih zamotite s pesmijo vsi volčiči, medtem pa naj eden izmed vas vzame hrano (drugo škatlo pustite za naslednjo gručo). Potem hitro stecite naprej za Tabakijem in pazite, da vas divji bandarlog ne ulovi !

Na drevo navežem 2 manjši škatli piškotov, naprej pa gredo ponovno ob vrvici.

Tabaki je obupal. Preveč se je najedel in ni dovolj močan, da bi palačinke nesel še naprej. Zato se je odločil, da jih odvrže, saj je že tako ali tako preveč sit. A pozor: tabaki je prebrisan. Vedel je, da mu sledite. Palačinke je skril, da jih nebi našli. Sam pa jo je brez tovora hitro ucvrl globoko v džunglo. Dobro preiščite okolico, uporabite svoj voh. Če jih mogoče ne najdete, se odpravite naprej in poiščite lončarjevega osla, ki se je izgubil. Tega boste gotovo našli.
Eden od PP oponaša osla, VV pa sledijo glasu – imamo 2 osla, za vsako gručo enega.

Ta list je tam kjer je osel in PP.
Ali mogoče niste našli palačink? To pomeni, da so jih pred vami že našli bangarlogi. Po vsej verjetnosti so jih raztresli okoli brloga, da bi potem obtožili vas za vso zmedo. Danes ne boste več našli Tabakija, ker je že onkraj naših lovišč. Kar vrnite se v naš brlog. Joj, najmlajši volčič se je poškodoval. Kaj pa osla, ste ga našli? Hitro izoblikujte osla. Osel naj odnese volčiča nazaj v brlog.
VV naredi skulpturo osla in odnesejo mladiča v brlog.

Povezava: Melita Štrukelj, Škocjan-Turjak 1

Tabor VV – Kako sta živela dedek in babica?!

Objavil/a Akela, |

PROGRAM TABORA VV


Četrtek:

  • 14:25 – odhod vlaka iz Maribora
  • 15:06 – prihod na Ptuj
  • 15:15 – avtobus do Dolan (14km)
  • peš pot do naše hiše (15 min)
  • prehod v kmete – po križevem potu so se sprehodili do 14 postaje, ki je v bistvu tudi vrh hriba, kjer je hiša – tam so od PP na služenju dobili navodila, da morajo sedaj slediti vrvici, ki je napeta in napeljana. Pri označbi zaprejo oči – stari volkovi vam zaupajo. Od označbe do platna so imeli oči zaprte. Prehod čez platno (oči so še vedno zaprte – toliko časa, da se vsi zberemo). Ko smo zbrani vsi – odprejo oči…
  • Nato jih Šaparjevi (stari volkovi ) pozdravimo na svoji domačiji v svojem domu, jim povemo zakaj so tukaj – da so jih njihove družine poslale k nam da dopolnijo svoje znanje, ki ga imajo, da se naučijo kaj novega ipd.– oblečeni v predpasnike, rute, klobuke, cokle… s kuhalnicami in pa seveda kruhom in soljo – s tem jim izrekamo dobrodošlico.
  • Okoli hiše jih čakajo listki – poiščite jih! Listki so enake barve – na njih so imena napisana z enako barvo razlika je le v dodatni črki. Primer: Katja Z   kar pomeni Katja Zidaričevi. V bistvu smo jih tukaj že razdelili po 3 družinah/gručah (Zidaričevi, Kropinovi, Mlakarjevi).
  • Nato so našli še svoje culice okoli cerkve, ki je od hiše oddaljena 1 m.
  • V culicah so dobili blago (vsaka družina drugačno), šivanke, škarje in navodila (so priložena).
  • Po družinah so si nato ustvarili svoje predpasnike in rute.
  • 20:00 – večerja
  • predstavitev družin vsem ostalim….
  • pesmi
  • zgoda za lahko noč


Petek:

  • 7:30 – vstajanje
  • telovadba
  • »Pozdrav soncu« – molitev za lep dan. Kako izgleda pozdrav soncu?
  • Po telovadbi se »krdelo« zbere na kraju kjer se sonce vidi najbolje – na kraju kjer se nas žarki lahko najbolj dotaknejo. Ko smo našli tak prostor – se primemo za roke (smo v krogu)
    Balu: Naredi križ
    Preberemo zgodbico za današnji dan (čez cel teden smo prebirali zgodbice obarvane s kmečko tematiko – življenje na kemtiji)
    Skupaj nato zmolimo še molitev VV in pove svoje prošnje za dan – in zaključimo z blagoslovom in križem!

  • zajtrk
  • Dvig zastave tabora (zastava na kateri je narisana »kokoš«) Zapojemo himno tabora na melodijo »Na kmetiji je lepo« (v prilogi)
  • dežuje
  • Ko je na kmetiji deževalo so se kmetje lotili hišnih del.
    Risanje na opečnike (tempare) naredili smo darila za svoje najdražje – včasih doma narejena darila povedo več in so bolj cenjena kot pa da jih kupimo – kajti tisti ki jih dobi se lahko zaveda koliko nam pomeni, da smo ravno to naredili samo zanj!
    Izdelovanje zapestnic – vsi enake – še vedno smo eno in smo povezani

  • 14:00 – kosilo
  • počitek do 15:30
  • Tekmovanje po družinah v metanju kamenja v brezno. Po končanem tekmovanju razglasimo tekmovalca, ki prejme vrečko keksov in si jih razdelimo.
  • Odpravimo si pogledat naš »grunt« (našo zemljo) – do kam vse segajo naši vinogradi travniki,… gremo na sprehod.
  • Prihod nazaj v hišo. Priprava na večer.
  • 19:00 – večerja
  • 20:00 – pridejo na obisk »strokovnjaki« s plesnega področja – kajti kmečko življenje ni samo delo – ampak je tudi veselje. Naučili se bomo ljudske plese značilne za štajerski konec.
  • petje ob kitari
  • molitev za lahko noč – križec
  • spanje


Sobota:

  • 7:30 – vstajanje
  • telovadba
  • »pozdrav soncu«
  • zajtrk
  • dvig zastave + himna – 9:15
  • odpravimo se na »romanje« – kajti Balu je od vaškega župnika dobila pismo:
  • » Dragi prijatelji!

    Vabimo vas na romanje po okoliških krajih ter na ogled kmetije v bližini… Vaška gospoda na Gradu Borl pa vas bo ob 14h sprejela – vzemite to kot veliko čast – ste edini, ki imajo to možnost – izkoristite jo!«

  • Ogled kmetije kjer imajo košute, jelene, purane,….
  • Poizkusili smo domače klobase in sir (jelenje)
  • Pot smo nadaljevali do gradu Borl
  • Na grad nas je povabila Grajska gospoda – slišali so namreč, da smo v njihovih koncih – in obiska z nami enostavno niso želeli zamuditi. Ko smo prišli do gradu smo stari volki šli preveriti kako je zadeva na gradu ali je gospoda doma. Na našo žalost so morali uro pred našim prihodom zapustiti grad – in odpraviti na nujen poslovni obisk na grad, na Ptuju. Sužnji na gradu so nam ogled vseeno dovolili. Podali smo se na dvorišče in na prostor za gradom, kjer je bila vidno celotno Ptujsko polje. Na dvorišču smo se igrali najprej »Ne morem vstavit roke čiču a čiču a,….« ter krajo rutice in pa »Dober lov kmetič moj, kako si kaj?«

  • Kosilo na klopci pred gradom.
  • odhod nazaj
  • malica (ob kapeli pred našo hišo smo imeli prav posebno malico – prepevali smo banse – banana in lubenica – dobro smo se »najedli«)
  • tekmovanje v kmečkih igrah (lupljenje krompirja, lušenje koruze, skakanje z zvezanimi nogami preko ovir, obešanje peri – predpasnikov, trenje orehov, nošenje kamna na žlici (roke zvezane na hrbtu, v njih držiš žlico), kotaljenje “štorov”
  • Družine so imele na razpolago, da v eni igri vložijo »grund« jockerja, ki jim število pridobljenih točk v tisti igri podvoji.
    em>VV niso vedeli koliko točk so v kateri igri zbrali – s tem smo dosegli, da so v vsaki igri dali vse od sebe.

    Po končanih igrah – pregled osebnega napredovanja
    Pogovor in pregled z vsakim VV posebej

  • 20:00 – večerja
  • razglasitev zmagovalca »Kmečkih iger«
  • V vrečki so dobili listek na katerem je bilo napisano, da so dosegli xy. mesto… vendar morajo nagrado najti. V okolici hiše so poiskali svojo številko in sledili oznakam, ki jih je pripeljala do nagrade – bronasta, srebrna in zlata kuhalnica.

  • po razglasitvi smo peli in igrali
  • umivanje
  • zgodba za lahko noč
  • spanje


Nedelja:

  • 7:30 – vstajanje
  • telovadba
  • »pozdrav soncu«
  • zajtrk
  • 9:15 – dvig zastave + himna
  • Odhod k sv. maši v Cirkulane ob 9:00 (bosi – oblečeni bomo v mašne »gvante« (kroje))
  • 12:00 – prihod nazaj v hišo
  • med 12.00 in 13.00 pisanje in risanje razglednic za starše
  • 14:00 – kosilo
  • do 16:00 prosto
  • 16:00  – peka kruha (pletenke in makovke)
  • Pletenke:
    1 kg moke
    4,2 dag kvasa
    6 dl mleka
    1,5 dl olja
    malo soli
    1-2 žlici sladkorja

    Vse skupaj zgneteš in oblikuješ kitke, ki jih premažeš s stepenim jajcem. Pečeš na 180 – 200 °C, 20 do 25 minut.

  • Akela in Bagira pripravita LOV
  • Zgodba lova:
    VV bodo našli listek na njem piše:
    »Pozdravljeni, sem Miha in vam želim pomagati. Šaparjevi so mene in moje kolege zaposlili, da očistimo vaš gozd. Zaradi pomankanja hrane smo si morali hrano poiskati sami. Našli smo mušnico. Jaz je na srečo nisem pojedel, so jo pa moji kolegi… in sedaj se jim meša! Želijo požgati vašo hišo, uničiti vas želijo! Ker ne želim, da se vam kaj zgodi, vam bom pomagal. Sledite vrvicam, ki sem jih priložil, napotki bodo sledili.
    Vaš Miha

    In VV so morali slediti vrvicam.
    Na poti so dobivali sporočila:

    Naberite 10 kamnov in 10 bukovih listov – to boste še kako potrebovali. Pri deblu, ki leži čez cesto, zavijte na desno in nadaljujte pot. Kamne in liste, ki ste jih nabrali, potrebujete – iz njih naredite »protistrup« – potrebno ga je nastaviti delavcem.

    Tik pred koncem jih je čakalo sporočilo:
    Moji kolegi so zvohali, da ste na poti in vam pripravili past. Izkopali so globoko brezno in čezej položili platno, da vi brezna ne bi videli in bi padli vanj. Še pravi čas sem za ukano izvedel, zato sem čez brezno napeljal vrvico, ki vam po pomagala.

    Na koncu jih je čakala culica, v kateri je bil material za twist. Tik pred culico pa jih je čakalo še zadnje sporočilo:
    Liste in kamenje zamenjajte za culico, vse ostalo pa odnestite in se takoj vrnite po isti poti nazaj v hišo. Zame ne skrbite, saj sem že na varnem.
    Vaš Miha.

    Med samim lovom pa so našli še sporočila, ki so jih puščali delavci (opazujemo vas, zažgali vam bomo hišo in podobno…)

  • ulovijo material za večerjo (moka, voda, sol)
  • 21:00 – večerja zunaj na ognju (twist + hrenovke)
  • zabavni večer ob ognju (petje, bansi, igre)
  • umivanje
  • spanje


Ponedeljek:

  • 7:30 – vstajanje
  • telovadba
  • »pozdrav soncu«
  • zajtrk
  • 9:30 – odhod na kopališče z avtobusom (Terme Ptuj)
  • 18:00 – odhod s kopališča
  • 19:30 – avtobus nazaj do Dolan
  • 21:30 – večerja
  • skala posveta – prehod nazaj v VV – na skali posveta so kmetje ponovno postali volčiči in volkuljice. Prihod na skalo po stopnišču je bil tudi prehod nazaj v volkce.
  • Na skali smo se prav tako poslovili še od VV odhoda.
  • umivanje
  • spanje – pred spanjem križek


Torek:

  • 8:00 – vstajanje
  • telovadba
  • »pozdrav soncu«
  • Snemanje reportaže za lokalno TV (Ormož)
  • zajtrk
  • priprava na mašo
  • VV obljube priprava na obljubo
  • priprava cerkve za obljube
  • pospravljanje svojih stvari do kosila
  • 13:00 – kosilo
  • priprava kratke predstavitve za starše
  • VV so pripravili kratko predstavitev kaj so počeli ves teden. Tukaj smo jim dali popolnoma svobodne roke – na voljo so jim bili tudi rekviziti. Tako so po družinah naredili kratke zgodbice, ki jih bodo staršem predstavili po maši.
  • pospravljanje hiše
  • sveta maša z obljubami
  • pogostitev (pecivo, lubenica, sok,…) klepet z starši in gosti.
  • Odhod domov. Stari volkovi smo nato zmolili še molitev VV in SKVOja – in se Velikemu Thaju zahvalili za čas, ki smo ga preživeli supaj – vsak izmed nas je povedal še kaj nese s seboj in kaj pušča tukaj.


Povezava: Katja Bučar, Maribor 1

Džungleski prebivalci – delovni list

Objavil/a Janez Štebe, |

Delovni list z glavnimi džungelskimi liki in njihovimi mojstrskimi besedami lahko najdete tu.

Džungelske pesmi

Objavil/a Akela, december 3, 2009 |

Pesmi po abecednem vrstnem redu:

Kateheza o spoznavanju sveta

Objavil/a Balu, november 18, 2009 |

Primerna je za srečanja pred daljšimi potovanji oz. počitnicami ali za takrat, ko volčiče zanima geografija.

Preberemo odlomek Prihod Svetega Duha (Apd 2, 1-12):
Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom. Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku. Strmeli so, se čudili in govorili: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci? Kako, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku? Parti, Medijci in Elámci in tisti, ki prebivamo v Mezopotamiji, Judeji in Kapadokiji, v Pontu in Aziji, v Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene, in mi iz Rima, ki se zdaj mudimo tukaj, Judje in spreobrnjenci, Krečáni in Arabci – vsi jih slišimo, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!« Vsi so bili osupli in si tega niso znali razložiti. Drug drugega so spraševali: »Kaj naj to pomeni?«

Nato se pogovarjamo z volčiči:
– Na svetu živi veliko narodov. Kateri? Katere poznamo, smo jih že srečali? Kateri so naši sosedje?
– Katere jezike govorijo? Ali kdo zna tuj jezik – naj kaj pove.
– Kaj nas povezuje / ločuje z drugimi narodi?
– Kako se obnašamo do ljudi drugih narodnosti? Jih sprejemamo / zaničujemo?
– Kako se ljudje drugih narodnosti obnašajo do nas Slovencev?

Skupaj z vv naredimo Zemljo oziroma krog, v katerem se držimo za roke. Nato se razdelimo po kontinentih (v 7 skupin: S. Amerika, J. Amerika, Evropa, Afrika, Azija, Avstralija, Antarktika) in se gremo pantomimo. Vsak kontinent pripravi pantomimo na temo nečesa (stvar ali raje dogodek), kar je značilno za tisti kontinent, drugi kontinenti pa ugibajo. Volčiči naj se sami spomnijo, če pa ne gre, lahko pomagamo z izbiro teme. Na primer: S. Amerika – Indijanci ali kavboji, J. Amerika – karneval, Evropa – španske bikoborbe ali slovenska polka, Afrika – ples ob bobnih, Azija – postanemo Kitajci, Avstralija – kenguru, Antarktika – kako te zebe.
Ko vsi pokažejo in vse uganemo, ponovno naredimo Zemljo in za vse narode sveta zmolimo Oče naš.

Povezava: Barbara Pavlakovič, Novo mesto 1

Kateheza o ustvarjalnosti

Objavil/a Balu, |

Primerna je za trenutke, ko opazimo, da so volčiči postali naveličani, da se jim nič ne da in jih tako spodbudimo k ustvarjalnosti.

PRIPOMOČKI: Že prej voditelji pripravimo malo večji skelet človeka, ki ga razstavimo na posamezne kosti.

Dva voditelja zaigrata:
A: Oh, kako brezvezen dan! Prav n’č se mi ne da počet.
B: A ti je dolgčas?
A: Ja.
B: Kaj pa če bi se šla žogat?
A: Ma ne, je prevroče.
B: Kaj pa kartat?
A: Se mi ne da, k moraš preveč razmišljat.
B: Kaj pa risat?
A: Ah ne, pol se moram pa še umit, k se preveč popackam.
B: No, potem pa poslušaj, kaj je delal Bog na tak dan, ko je imel veliko prostega časa!
(prebere odlomek Ez 37, 1-10;14)
Gospodova roka je bila nad menoj. Gospod me je po duhu peljal ven in me postavil v sredo doline, ki je bila polna kosti. Peljal me je krog in krog ob njih: glej, bilo jih je silno veliko po dolini in glej, zelo suhe so bile. Rekel mi je: »Sin človekov, ali lahko te kosti oživijo?« Rekel sem: »Gospod Bog, ti veš!« Tedaj mi je rekel: Prerokuj nad temi kostmi in jim reci: »Suhe kosti, poslušajte Gospodovo besedo! Tako govori Gospod Bog tem kostem: Glejte, poslal bom duha v vas in boste oživele. S kitami vas bom obdal in dal, da bo zraslo meso na vas. Prevlekel vas bom s kožo in vam dal duha, da boste oživele. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.« Prerokoval sem, kakor mi je bilo ukazano. Ko sem prerokoval, je nastal šum. In glej, hrup: kosti so se približale druga drugi. Videl sem: glej, že so bile kite na njih, zraslo je meso in koža se je razpela čeznje po vrhu. Duha pa ni bilo v njih. Tedaj mi je rekel: »Prerokuj duhu, prerokuj, sin človekov, in reci duhu: Tako govori Gospod Bog: Od štirih vetrov pridi, duh, in dihni v te pobite, da oživijo!« Ko sem prerokoval, kakor mi je bilo ukazano, je prišel vanje duh. Oživele so in se postavile na noge: silno velika vojska. Svojega duha denem v vas, da boste oživeli, in vas spet postavim na vašo zemljo. Tedaj boste spoznali, da sem jaz, Gospod, govoril in storil, govori Gospod.«

B: A si videl/a kako je bil ustvarjalen? Kar kosti je oživel!
A: Ja, vav. Kaj pa če bi tudi midva naredila kaj takega?
B: Ja, dajva! A nama boste pomagali?

VV dobijo že narejene človeške kosti, ki jih pomešamo, da jih morajo najprej sestavit. Če sami ne dajo pobude, da bi nadgradili kosti z oblekami in podobnim, sledi tale dvogovor:
A: Ampak to še vedno ni človek. Neki mu še manjka.
B: Ja, samo kaj?

Pustimo, da se sami spomnijo, da okostju dodajo obleko, čevlje, lase, oči, ime, govorni oblaček … prosto po domišljiji (naj iščejo v sobi, v gozdu, na travniku, na sebi)
Ko je človek narejen, ga vsak preriše na majhen listek in svojo slikico zamenja z enim drugim skavtom ter si njegovo slikico pritrdi na rutko.
Zaključimo z dvogovorom istih voditeljev:
A: To je bilo pa zabavno!
B: Ja, prav zanimivo reč si se spomnil/a. Bova še kdaj, prav?
A: Seveda! Pa dajmo še Boga ali Marijo prosit, da se bomo še kdaj spomnili kaj takega. Ima kdo kakšno idejo?

(če kdo kaj reče, potem zmolimo to molitev, če ne pa O gospa moja)

Povezava: Barbara Pavlakovič, Novo mesto 1

Kateheza o adventu

Objavil/a Balu, |

Primerna je za začetek adventnega časa, ko bi naše volčiče radi spodbudili k dobrim delom.

Dva stara volka se pogovarjata:
A: »O, živijo B! Kam pa ti?«
B: »Ah, nič, malo hodim okoli, pa hrano iščem, a je ne najdem.«
A: »A si nisi nič hrane že prej pospravil v svoj brlog?«
B: »Ja sem, ampak do brloga je daleč, mene pa zebe, če hodim po snegu.«
A: »O pa res! Zunaj je že zapadel sneg in prekril našo celotno džunglo.«
B: »Ja, pa saj v bistvu mi je sneg všeč. Veš sneg napoveduje, da bo kmalu prišel tisti čarobni čas v džunglo.«
A: »Točno! Prav imaš. Volkci, a vi veste, kateri čas prihaja?«

Volčiče pustimo da naštejejo vse, kar se spomnijo…Miklavž, božič, darila, advent, počitnice…

A: »Ja, prav ste ugotovili. Vse to prihaja. To nedeljo pa se začne adventni čas (to pustimo da povedo vv). Kaj pa počnemo v adventnem času?«
VV odgovorijo…vse možno, delamo venčke…
A: »Tako je. Nasploh pa se pripravljamo na rojstvo Jezusa. Tudi z venčkom mu pokažemo, da ga komaj čakamo in vsak teden prižgemo eno svečko več, da je Jezusu bolj toplo, ko se rodi in mu tudi tako pokažemo, da smo ga veseli. A vas zanima, kako je bilo takrat, prav takrat, ko se je Jezus zares rodil? No, povedala vam bom, kaj se je zgodilo še pred njegovim rojstvom.«

Voditelj kateheze začne pripovedovati zgodbo o Mariji in nadangelu Gabrijelu (Lk 1,26-38): »Bilo je v šestem mesecu tistega leta, ko je Bog poslal nadangela Gabrijela v galilejsko mesto Nazaret k Devici zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef iz Davidove hiše. Devici pa je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in ji rekel: »Veseli se, milosti polna, Gospod je s teboj!« Vznemirila se je in premišljevala, kaj pomeni ta pozdrav, angel pa ji je rekel: »Ne boj se Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega in kraljeval bo vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Ko je Marija to slišala, se je začudila in vprašala: »Kako pa se bo to zgodilo?« Angel Gabrijel je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi otrok, ki bo rojen svet in se bo imenoval Božji sin.« Marija pa je rekla: »Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« In angel je odšel od nje.«

A: »Tako se je zgodilo, ko je nadangel Gabrijel prišel k Mariji in jo razveselil s svojim sporočilom. Ali vi veste, kje še lahko najdemo take angele? Ozrite se naokoli…«
(če so kje angeli v skavtski sobi, jih vv pokažejo, če ne, jih gremo iskat ven, na hodnik, okoli cerkve, rišemo jih v sneg…).

Ko najdemo nekaj angelov, voditelj kateheze spet reče: »B, ampak veš kaj? Se mi zdi, da je največ angelčkov tukaj okoli naju. Vi vsi ste mali angelčki. Pa koliko vas je! In prav tako kot je nadangel Gabrijel naredil dobro delo za Marijo, tudi mi delamo dobra dela. Pa še jih bomo, zato bomo vsak teden v adventu naredili vsaj eno dobro delo. V dokaz, da smo ga res naredili, pa bomo vsako nedeljo, ko prižgemo svečko na adventnem venčku zraven zmolili molitev Sveti angel in zgorelo vžigalico prilepili v zvezek lova. Da nam bo ta akcija zares uspela, pa tudi sedaj zmolimo Sveti angel.«
(zmolimo molitev Sveti angel)

Povezava: Barbara Pavlakovič, Novo mesto 1

Kateheza o tekmovalnosti

Objavil/a Balu, november 17, 2009 |

Kateheza je primerna v situaciji, ko so vv tekmovalni, se prerekajo, kaj bo kdo naredil, tudi po katehezi jih lahko spomnimo nanjo, če se začnejo v nadaljevanju srečanja prerekati.

Začnemo z aktivnostjo, ki je tekmovalna, tako da je na koncu nekdo prvi ali pa je izenačeno (na primer tekmovanje v teku, skoku v daljino…, lahko tudi po lastni izbiri). Ko se vsi zberemo po koncu aktivnosti, voditelj kateheze vpraša, kdo je zmagal pri tej igri, oziroma kdo je prvi prišel na cilj ali pa je prvi naredil nalogo. VV se oglasijo, lahko se tudi prerekajo o zmagovalcu. Voditelj kateheze jih pomiri: »V redu. Hvala za pojasnilo. Zdaj vse vemo.«

Nato voditelj kateheze vv ponudi napolitanke in vpraša, kdo bo prvi vzel oziroma komu naj prvemu da te palčke. VV pravijo da njim (vsak posameznik zase), ker so zmagali, so bili prvi, so najbolj lačni…

Voditelj kateheze reče: »Poglejte volkci. Ni lepo, da se prepiramo o tem, kdo bo prvi, saj smo vsi enaki. Se pa spomnim, da se je nekaj podobnega zgodilo tudi Jezusu. Takole je bilo…
(Mr 9,33-37)
Prišli so v Kafarnaum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se menili med potjo?« Oni pa so molčali, kajti med potjo so med seboj razpravljali, kateri izmed njih je največji. Tedaj je sedel, poklical dvanajstere in jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel: »Kdo sprejeme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«

Voditelj kateheze nadaljuje:
Zato si zapomnite, da tisti, ki hočejo na Zemlji vedno biti prvi in najboljši v vsem, tisti, ki želijo, da bi jih drugi poveličevali – tisti bodo v nebesih zadnji. Tisti ljudje, ki pa na Zemlji pomagajo drugim, ki imajo radi svoje starše in prijatelje, tisti, ki jim ni težko narediti uslugo prijatelju, tisti bodo v nebesih prvi in Bog Oče jih bo z veseljem sprejel k sebi. Bog Oče ve, da dobri ljudje ne mislijo vedno le nase, ampak najprej na svoje bližnje, svoje prijatelje, katerim pomagajo in zato jih ima Bog rad. Bodimo tudi mi dobri prijatelji in pokažimo drug drugemu, da ne mislimo le nase. Vsak naj vzame dve napolitanki in jih podari enemu izmed nas, sam pa počaka, da tudi on dobi svoj dar. (po vrsti v krogu hodi eden po eden po napolitanke in jih naprej podari, šele nato pa gre iskat napolitanke naslednji).

Ko si vsi podarimo napolitanke, voditelj kateheze sklene s stavkom: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.«

Povezava: Barbara Pavlakovič, Novo mesto 1

Kateheza o šoli in sposobnostih

Objavil/a Balu, |

Primerna je kadarkoli.

Najprej voditelj kateheze prebere zgodbico Šola za Živali (Zgodbe za pogovor, 2005: 87, 88) do konca uvodnega govora učiteljev:
Nekoč so živali sklenile, da bodo odprle šolo za svoje mladiče. Sklicale so sestanek. Soglasno so sklenile, da morajo v tem modernem času živali naučiti vseh veščin. »Ravnati se moramo po zgledu ljudi,« so bile enoglasne. »Integralna vzgoja je zahteva sodobnega časa.«
Za vse živali so naredili enotni načrt vzgoje. Vsaka žival, najsi je bila majhna ali velika, se je morala naučiti vseh živalskih veščin. Vsi mladiči brez izjeme se bodo morali naučiti leteti, teči, plavati, plezati po drevesih, skakati, delati gnezda, peti, kljuvati debla, čivkati in vse drugo. Vsi bodo deležni popolne in integralne vzgoje. Na dan odprtja šole so učitelji govorili učencem: »Dragi učenci, naučili vas bomo vsega. Lahko boste leteli kot orli, tekli kot jeleni, peli kot slavčki, plezali kot veverice. To bo veselo!«

Voditelj kateheze pove volkcem, da bomo tudi mi zdaj to poskusili in najprej letimo, tečemo, pojemo, plezamo… Volčiče spodbujamo, da to počnejo hitreje, višje, dlje… Sodelujemo tudi stari volki. Vse poskusimo, a nam vse seveda ne gre.

Nadaljujemo s pripovedovanjem prejšnje zgodbice in jo preberemo do konca:
Tudi v živalski šoli se je dogajalo nekaj podobnega. Po nekaj dneh pa je opazovalec lahko slišal pogovor med učiteljem in želvo: »Daj, teci. Teci! Hitreje, hitreje! Kaj se ne boš zmigala!« »Učitelj, ne morem. Res ne morem!« »Ti si zanič. Še teči ne znaš! Dajmo, še enkrat! Vidim, da si lena, neposlušna, ne sodeluješ. Padla boš!«
Tako je želva padla v teku in izključili so jo iz šole. Ni mogla doseči diplome. Čez nekaj dni se je učitelj jezil na slončka: »Pridi sem in pokaži, kako si se naučil plezati po drevesih. Hitro, da vidimo, kaj si se naučil! Ja, zakaj pa se ne premakneš, lenoba? Nisi za nobeno rabo. Nikoli se ne boš naučil plezati.«
Ni potrebno poudarjati, da je tudi slonček padel na izpitu in so ga izključili iz šole. Sicer pa je tudi orel padel na izpitu plavanja, opica pa pri izpitu letenja. Konj pa ni naredil izpita iz čivkanja. Že pred koncem leta so vse živali izključili iz šole in šolo zaprli.
In od takrat je življenje v gozdu potekalo tako kot poprej. Vsaka žival se je izpopolnjevala v spretnosti, ki ji je bila najbližja.

Začnemo pogovor z volčiči:
– Ste poslušali zgodbico?
– Zakaj so bili vsi izključeni iz šole? A zato ker niso ničesar znali?
– Zakaj želva ni mogla hitro teči ali pa slonček ni mogel plezati, konj pa ne peti?
– Kaj pa vi? Ali ste prej lahko naredili vse, kar smo vam rekli? Zakaj ne?
– Kaj pa v šoli? A povsod vse znate? Se morate kje več učiti, dlje časa, vložiti več truda?

Skupaj z vv potegnemo ven sklep:
Vse stvari niso za vse, nekdo dobro naredi eno stvar, drug pa drugo.

Vsakemu vv damo list papirja, ki ga pretrgajo na pol. Na en košček napišejo stvari, ki jih naredijo odlično, na drug košček pa stvari, ki jim gredo slabše od rok. Vse liste prilepimo na plakat in si obljubimo, da bomo v prihodnje še naprej dobro opravljali tisto, kar nam gre dobro in se trudili po najboljših močeh opravljati tisto, kar nam gre slabo.

Da bi to obljubo res izpolnili, prosimo Velikega Thaja za pomoč z molitvijo Tebe ljubim Stvarnik moj.

Povezava: Barbara Pavlakovič, Novo mesto 1

Kateheza o družini

Objavil/a Balu, |

Primerna na začetku skavtskega leta, ko se pripoveduje Mavglijeve brate.

Po uvodnem pozdravu volčičev, prileti Čil (ali kdo drug) z novico, da se je član Ikijeve družine izgubil in da ga Iki nikjer ne najde. Našel pa je samo pismo, v katerem piše: »Mali Ikijev bratec se je izgubil. Če ga želite najti, sledite njegovim bodicam, ki jih pušča za sabo. Ko najdete bodico, pojdite v smer, v katero kaže.« Prva bodica je samo malo stran od prvotnega kroga volčičev in do tja jih napoti besedilo v pismu: »Pojdite naravnost do prve bodice, do tam pa en drugega nosite štuporamo.« Ko pridejo do prve bodice, na njej piše: »Do naslednje bodice se v koloni držite za roke, da vas ne odnese močna burja.« Na naslednji bodici piše: »Do naslednje bodice skačite po eni nogi, ker greste čez vroče polje žerjavice.« Na zadnji bodici piše: »Do naslednje bodice tecite ritensko, da vas ne bo kdo presenetil od zadaj.« Nato pridemo do Ikijevega bratca (kakšna lutka ali kepa blaga), ki ima vrečko bonbonov ali napolitank in nam jih za nagrado, ker smo ga našli tudi podari. Nato začnemo s pripovedovanjem zgodbe Mavglijevi bratje (od začetka pa do odstavka št. 47) – lahko pripoveduje ježek ali kateri drugi lik. Ježek: »Veste kako sem vesel, da ste me našli in se zdaj lahko vrnem k svoji družini. Prav tako vesel pa je bil Mavgli, ko je našel svojo novo družino. Takole je bilo…« (Mavglijevi bratje 1-47)

Če imamo krdelo, kjer vv že zelo dobro poznajo to zgodbo, potem pripovedujemo tako, da se vmes večkrat ustavimo in pustimo volčičem, da sami dopolnijo zgodbo, tako da zapišejo manjkajoči del vsak na svoj list papirja. Na koncu preberemo zgodbice, ki so jih spisali vv, če so dopolnjevali zgodbo. Če zgodbe v večini ne poznajo, se o teh delih pogovorimo na koncu:
– Kaj je rekla mama Rakša na začetku zgodbe?
– Kdo je prišel pred votlino?
– Kaj je zakričal?
– Kdo je branil človeškega mladiča?
– Opišite, kako je izgledal tisti, ki je branil človeškega mladiča?
– Kako je mama Rakša poimenovala človeškega mladiča?
– Kam so odpeljali človeškega mladiča?

Nato nadaljujemo pogovor: »Tako je Mavgli prišel v novo družino. Kaj pa poznate kakšno družino iz sv. Pisma (naštejejo, opišejo)?«

Voditelj kateheze: »Tudi naše krdelo je ena velika družina. Poleg tega pa ima vsak tudi doma svojo družino. Zdaj nam bo vsaka gruča zaigrala, kako je doma, ko se zgodi tole:
Prva gruča – izlet;
Druga gruča – nedeljsko kosilo;
Tretja gruča – mamin/očetov rojstni dan;
Četrta gruča – sorodniki pridejo na obisk.
Vsaka gruča ima 5-10 minut časa, da se pripravi.«

Ko vsi pokažejo, zmolimo Oče naš za vse naše družine, lahko tudi zapojemo kakšno pesem, ki se navezuje na družino.

Povezava: Barbara Pavlakovič, Novo mesto 1

Kateheza o volčji molitvi

Objavil/a Balu, |

Primerna je za začetek skavtskega leta, ko novi vv spoznavajo džunglo in se učijo vv molitev.

Volčiče zberemo skupaj in jim pripovedujemo zgodbico:
Bilo je nekoč, ko je gozdni cvet natanko sedmič zacvetel. Takrat še ni bilo Mavglija, pa tudi Ata Volk in Mama Rakša se še nista rodila. Džungla je bila skoraj prazna, po njej pa se je sprehajalo le nekaj volkov in slonov.
Tisti dan so se zbrali na jasi in zagledali ta čudoviti gozdni cvet. Vsi so ga občudovali in bili presenečeni nad njegovimi živimi bravami. In najmlajši izmed volkov je vprašal: »Kdo je naredil tako lepo rožo?«
Najstarejši slon mu je odgovoril: »To rožo je ustvaril veliki Tha.« »Kaj pa vsa ta mogočna in velika drevesa okoli nas?« je bil še vedno radoveden volkec. »Tudi njih je ustvaril veliki Tha.« »In tole hitro reko?« »Tudi njo.« »Kaj pa nas volke in vas slone?« ni odnehal najmlajši volk. »Prav vse nas je ustvaril veliki Tha,« mu je odgovoril modri slon. Volkec se je malo zamislil, nato pa pazljivo vprašal: »Kdo pa je veliki Tha?« »O,« mu je odvrnil slon, »Veliki Tha je naš bog, ki bedi nad džunglo in jo varuje. Daje nam hrano, da nismo lačni in skrbi za sonce, da nam je toplo. V našem džungelskem jeziku mu rečemo Veliki Tha, v kakšnem tujem jeziku pa kako drugače.« »U, kako velik mora biti, da lahko skrbi za vse te stvari,« se je začudil volkec. »In jaz sem tako vesel, da lahko pijem hladno vodo, voham cvetice, zaspim v senci dreves in predvsem da imam vse vas okoli sebe, moji prijatelji. Modri slon, ali se mu lahko kako zahvalim?« »Seveda. Poslušaj…« In skupaj so zmolili tole molitev…

Gospod, naj te srečam v vsakem jutru in večeru, vetru in soncu, sredi trat in studencev, gozdov in planin. Naj te ljubim v vsakem človeku in ti ostanem zvest v svojih dolžnostih. Amen.
Volčičem povemo volčjo molitev in nato nadaljujemo s pripovedovanjem:
Ker pa jim je bila molitev tako všeč, so jo tudi zapeli…
Skupaj z volčiči zapojemo volčjo molitev in spet nadaljujemo s pripovedovanjem:
Veliki Tha je vesel poslušal njihovo molitev in se jim pridružil v njihovi sredini, oni pa so zmolili tudi s kretnjami…
Skupaj z volčiči zmolimo volčjo molitev tudi s kretnjami in nadaljujemo s pripovedovanjem:
In tudi ko so odšli domov z jase, je vesela molitev še dolgo odzvanjala v njihovih srčkih.

Če vv že bolje poznajo molitev, jo lahko zmolimo le enkrat oziroma kolikokrat nam odgovarja.

Povezava: Barbara Pavlakovič, Novo mesto 1

Osebno napredovanje v krdelu Ribnica 1

Objavil/a Akela, november 15, 2009 |

OSEBNO NAPREDOVANJE V NAŠEM KRDELU

Kako smo ON uvedli v naše krdelo, bom opisala v obliki poročila nekaj srečanj.

Petek, 14. december 2007
Večina časa tega srečanja je bila posvečena sprejemu v krdelu in spoznavanja Skale posveta (obred sprejema v krdelo). V okviru tega, so si VV naredili tudi svoje volčje izkaznice, ki so jih kasneje ob sprejemu v krdelo pritrdili na skalo posveta.

Volk

Petek, 25. januar 2008
Že pred srečanjem, sem za vsakega VV natisnila in zvezala knjižico Odtisi mojih lovskih steza ali moji ulovljeni pleni, pripravila sem nalepke za uspešno ulovljene plene (pobarvala in natisnila nalepke), pripravila obvestila za starše in kratko anketo za VV.

Po uvodni molitvi smo se SV in VV zbrali okrog Skale posveta. Preko zgodbe o Mavgliju sem jim predstavila osebno napredovanje:
Spoznali smo Mavglija, kako je prišel v džunglo, kjer sta ga sprejela mama Rakša in ata Volk. Kasneje je bil na Skali posveta sprejet v krdelo, kar je pomenilo, da je lahko svobodno tekal po džungli in se igral z vsemi živalmi. Balu je na Skali posveta obljubil, da bo mladiče naučil džungelske postave in vseh zakonov. Vse živali (razen Širkana, Bandarloga, …) so pomagale Mavgliju, da se je naučil vseh potrebnih veščin, da je lahko preživel v džungli. Mavgli je rasel, dobival je mišice za plezanje po drevesih, hitre noge za tek pred sovražnikom, znal si je sam nabrati hrano v džungli,…
Tako se bomo tudi mi v krdelu učili različnih stvari, ki nam bodo pomagale preživeti v naši džungli. Lovili bomo plene; to so različne naloge, s katerimi se bomo kaj novega naučili in ob tem rasli (pa ne v višino).
Potem je bilo potrebno natančno razložiti vsa pravila in potek ON.

Za lažje spremljanje ON pri posameznem otroku, sem izdelala posebno tabelo, v katero sproti vpisujemo posamezne plene, kdaj so jih otroci začeli loviti in kdaj so jih uspešno ujeli. (Priloga 1) VV so si vsak plen zapisali tudi na ustrezno mesto v svojo knjižico plenov.

Ker se mi pri ON zdi zelo pomembna tudi vloga staršev, sem otrokom razdelila posebna obvestila, ki so jih dali svojim staršem.

Pismo staršem

Pozdravljeni!

Na srečanjih smo začeli z osebnim napredovanjem otrok (otrokom je to predstavljeno kot lovljenje plenov). To je pot osebne rasti vsakega otroka in eden od metodoloških pripomočkov samovzgoje. Otroci bodo dobivali različne naloge, ki jih bodo morali uspešno opraviti, če bodo želeli napredovati na višjo stopnjo. Preko teh nalog bodo razvijali svoje sposobnosti, se naučili česa novega ali odpravili kakšno svojo razvado. Pri tem pa je zelo pomembna vloga staršev. Prav zato se obračamo na vas in vas prosimo, da nam pri tem pomagate. Prvi korak je že to, da se z otrokom pogovorite o njegovem plenu (nalogi), naj vam pokaže svojo knjižico ulovljenih plenov, ki je nikakor ne sme izgubiti (to knjižico ima vsa leta v veji VV), … Ker bo večina nalog takih, da jih bo otrok opravljal doma, vas prosimo, da otroka vzpodbujate, navdušujete, svetujete, pomagate in hkrati preverjate opravljanje naloge. V nobenem primeru ne smete loviti (opravljati naloge) vi namesto otroka, saj se s tem otrok ne bo nikoli naučil samostojnega lovljenja plenov. Tudi jim ne dajajte potuhe oziroma ne glejte jim skozi prste. Ko nastopi kriza jih raje spodbujajte, saj bomo le tako vsi skupaj pripomogli k otrokovi osebni rasti. Predvsem pa pokažite zanimanje za otroka in spremljajte njegovo delo. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na nas, voditelje.
Hvala za sodelovanje!
Voditelji VV


Ob zaključku srečanja so otroci izpolnili še kratko anketo (Priloga 2), s katero sem želela preveriti, koliko so dojeli samo ON oz. lovljenje plenov, ali je bila razlaga dovolj jasna.

Naslednja srečanja
Na nekaterih srečanjih smo imeli tudi konkretno lovljenje plenov: ples, mažoretni nastop, učenje pesmice, nekaj telovadbe, …
Otroci so se s tem predstavili drugim, krdelo pa je lahko videlo, kaj vse znajo in česa so sposobni njihovi vrstniki. Lahko rečem, da so bili otroci navdušeni eden nad drugim.

Najpogosteje so VV plene predstavili starim volkom pred srečanjem ali po njem. Ko je SV videl, da je VV plen uspešno ulovil, mu je izročil nalepko, ki si jo je VV prilepil v knjižico, nato pa si je sam izbral SV, pri katerem je lovil naslednji plen.
Do obljub, ki smo jih imeli 22. junija, je vseh 13 VV ulovilo vse 4 plene in s tem so lahko dali svojo prvo obljubo.

Sobota, 22. november 2008
(načrtovanje srečanja)
Na tem srečanju bomo izvedli sprejem novih volčičev v krdelo in napredovanje ˝starih˝ volčičev, ki so ujeli vse plene na stopnji volčiča mladiča in so z obljubo napredovali na stopnjo volčiča obljube.

Na posebnem, nam znanem, kraju bomo sklicali Skalo posveta, kjer bo vsak volčič z obljubo poimensko poklican, da prejme zaslužen rumen gumbek in skupaj z Akelo premakne svojo volčjo izkaznico na naslednjo stopnjo. Za tem bomo pripravili še sprejem za vse nove volčiče.

PLENI V NAŠEM KRDELU

Akelini pleni:
• vsako jutro vstane 5 minut prej in postelje posteljo, tudi od bratca
• naredi miselni vzorec o tem, kako onesnažujemo okolje
• pripravi mažoretni nastop in ga zapleše na srečanju
• pripravi plesni nastop in ga zapleše pred krdelom
• vsako nedeljo pomaga skuhati kosilo (juha, glavna jed, solata, sladica) in napiše recept
• 3x na teden pomije posodo in za vsakič nariše del posode
• 4 sobote posesa dnevno sobo in v zvezek nariše sesalec
• namesto da gleda TV naredi nekaj bolj koristnega in to zapiše
• nauči se zapeti Molitev VV in na srečanju nauči še druge
• na srečanjih bo zgleden skavt in Akeli pomaga pri disciplini (ne preklinja, pomaga narediti tišino, …)

Bagirini pleni:
• pripravi eno igrico na enem izmed srečanj
• vsak dan naredi 5 sklec
• naučila se bo narediti špago do konca
• vsak dan naredi 20 koles
• 10 sekund drži stojo na dveh rokah – čisto ravno
• vsak dan naredi 5 prevalov naprej in nazaj
• vsak dan teče do cerkve in nazaj ter pomaha župniku v pozdrav
• vsak dan hodi po eni nogi po 4 metre dolgi ravni črti
• v naslednjem mesecu skuša podreti svoj osebni rekord v skakanju s kolebnico (40 poskokov)
• pripravi 2 gibalni igrici
• trenira stojo na rokah (vsaj 15 sekund) ali hojo po rokah
• vsak dan preteče en krog okrog vasi

Balujevi pleni:
• vsako jutro zmoli molitev Sveti angel in naredi eno dobro delo

Kajini pleni:
• pobarvaj plakat za skavtski večer
• nariši znak ZSKSS
• nariši čim daljšo kačo
• naredi plakat »Življenje v džungli«
• okrasi igralno ploščo (op.a. Igrica, ki jo je naredil Bagira)
• naredi leseno škatlo, v katero se bo spravljalo skavtske stvari
• nauči se eno novo pesmico in jo zrecitira mamici in na srečanju
• naredi palačinke za celo krdelo
• dokonča gobelin

Priloga 1: Seznam plenov in spremljanje ON

Seznam plenov, Helena Ilc

Priloga 2: Anketa »Ali vem, kako bom lovil plene?«

Anketa

Povezava: Helena Ilc, Ribnica 1

Džungelski bansi

Objavil/a Akela, |

Bansi po abecednem vrstnem redu:

VEI o spoznavanju džungle

Objavil/a Bagira, november 10, 2009 |

IZVEDBA

Na začetnem srečanju, skupaj s starejšimi VV, postavimo poligon/igrišče, kjer se bodo mladički najprej podali v džunglo. Mladičkom zavežemo oči in jih tako peljemo skozi džunglo. Stari volki spuščajo glasove džungle, pihajo s palminimi listi, v zrak spuščajo vonjave (čaji, poper, …).

Ko smo vsi v džungli, se jim predstavi Akela: »Sem volk samotar, poglavar krdela, varuh postave in zakonov krdela. Sem tudi odgovoren za vse vas, za krdelo.« Pove jim, da morajo pri njej razvozlati skrivnostno sporočilo s pomočjo katerega bodo zmogli nadaljevati pot skozi to zapleteno džunglo. Dobijo sporočilo s skrivnostno pisavo in legendo, ki predstavlja, kaj pomeni določen znak. V sporočilu npr. piše: »Pojdite po tej poti deset korakov.«

VV se skupaj z Akelo odpravijo na pot. Ko rešijo uganko, navodilom ni težko slediti. Pridejo do Baluja. Le ta jim pove nekaj o sebi: »Sem, kot lahko vidite, medved, rjave barve, rad spim, drugi pravijo, da sem dobrodušen in vendar strog učitelj zakonov in postave. Aja, pa še tole: zelo dobro poznam skrivnosti džungle.« Balu jim še pove, da kadar jim je težko v življenju, naj se obrnejo na velikega Tha-ja. »Veliki Tha je slon, stvarnik džungle, kot bi se reklo po človeško Bog Stvarnik.« Sledi naloga, pri kateri morajo starejši vv naučiti nove člane molitev volčičev. Ko je naloga opravljena, vv nadaljujejo pot tako, da sledijo zvoku zvonov (zvočni posnetek ali pravi cerkveni zvonovi).

Tako prispejo do kače Kaje. Tudi ta jim pove nekaj o sebi: »Sem zelena kača. A kdo ve katera kača? Piton sem. Načeloma sem zelo nevarna in poznam skrivnosti džungle, vendar imam zelo rada Mavglija.« Pove jim tudi, da če želijo iti naprej po tej poti, potrebujejo mačete, s katerimi se bodo lahko prebili skozi džunglo. Vsi skupaj se odpravijo naredit mačete. (Pripomočki: karton, šeleshamer, lepilo, škarje, barve, kolaž,…). Kača Kaja jim pove še nekaj o nevarnostih v džungli. »Naj vam povem še nekaj o nevarnostih te naše velike džungle. Kar nekaj jih preti v tej naši džungli, zato me volčiči dobro poslušajte, da boste vedeli več o njih kot vedo oni o vas. Poznamo Širkana, Tabakija, Bandarlog, in Malo ljudstvo. Tabaki je poznan tudi kot šakal, priliznjenec. Je strahopeten in nesposoben, da bi sam lovil. Živi v umazaniji, se ponižuje in prilizuje. Skratka, če ga vidite se ga izognite v velikem loku. Širkan je imenovan tudi Langri, šepavec, tiger z veliko glavo. Je sovražnik Mavglija in svobodnega ljudstva, torej vseh nas. Stalno krši džungelsko postavo. Če ga vidite se hitro vrnite k svojemu krdelu in ga skupaj poskušajte premagati in ubiti! Malo ljudstvo, to so divje čebele, za katere je značilna skupnost; skupaj letijo in skupaj spijo. Zaradi njihovih smrtonosnih ugrizov jih je Mavgli, v boju proti Rdečim psom, spretno izrabil. Načeloma gre za ljudstvo, ki se ga večina džungelskih prebivalcev izogiba. Bandarlog pa so opice. Ljudstvo brez postave. Norčujejo se iz prebivalcev džungle, mi pa se ne smemo zmenit za njih in jih poslušat.«

Volčiči nato zelo oprezno in po vseh štirih sledijo kači Kaji na poti skozi džunglo. Ugledajo volka in privezano volkuljo. Hočejo jo rešit, vendar se sliši zvok Širkana. Od nekod se pojavi Bagira, potegne volke k tlom in jim pove nekaj o sebi: »Sem črni panter Bagira. Saj ne da bi se hvalil, ampak sem najboljši lovec, zelo močan in spreten. Zelo dobro poznam človeka in njegove lastnosti. Mavglija učim loviti in če želite oz. se izkažete lahko tudi vas kaj naučim. Tole bitje, ki je privezano na drevo, je Mama Rakša. Ona je volkulja, ki je Mavglija sprejela v svoj brlog; varuje ga pred Širkanom in ostalimi nevarnostmi v džungli. Mavglija ima rada in zanj skrbi kot za svoje mladiče, torej vse vas. Če jo hočemo rešiti, moramo prelisičili Širkana s pokvarjeno hrano in ker je Širkan zelo požrešen bo sigurno vse pojedel. Predlagam, da poiščemo po gozdu užitne in neužitne rastline. Ter mimogrede še pobrskamo po svojih žepih.«
Vse skupaj zmešajo in nastavijo Širkanu, ki poje vse do zadnjega. S tem rešijo Mamo Rakšo. Za nagrado jim da piškote, ki jih je spekla tisto jutro, preden jo je Širkan ugrabil.




PREVERBA

Na naslednjem srečanju so morali VV povedati kaj se je dogajalo na prejšnjem srečanju, nato pa smo jim dali še križanko, ki so jo morali rešiti. In sicer:
1. Varuh postave v džungli je _ _ _ _ _ .
2. _ _ _ _ _ _ _ _ _ skrbi za vse svoje mladiče
3. Nevarnost v džungli je tudi Malo ljudstvo ali _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ .
4. Kdo in kakšen je Balu? _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _.
5. Bagira je? _ _ _ _ _ _ _ _ _ lovec
6. Kača Kaja je zeleni _ _ _ _ _.




1.

A

K

E

L

A

2.

M

A

M

A

R

A

K

Š

A

3.

D

I

V

J

E

Č

E

B

E

L

E

4.

R

J

A

V

I

M

E

D

V

E

D

5.

N

A

J

B

O

L

J

Š

I

6.

P

I

T

O

N




Povezava: Tina Berglez, Maribor 2

Okoljska vzgoja v veji VV skozi učno pot

Objavil/a Akela, november 6, 2009 |

PRIPRAVA IN POTEK

Na program sem se pripravila sama. V pomoč mi je bila knjiga Josepha Cornella: Približajmo naravo otrokom. Najprej sem si ogledala okolico brloga in presodila, kaj bi bilo za volčiče zanimivo. Nato sem si zamislila posamezne postaje in dejavnosti na teh postajah. Pri izvedbi nisem potrebovala pomočnikov.



IZVEDBA

Poletni tabor na Pohorju
Kot uvod sem imela delavnico spoznavanja drevesnih listov. Otrokom sem pokazala 10 različnih vrst listov in jih nato poslala v okolico, da so mi prinesli enake primerke.

Drugi del delavnice je bil poučni sprehod v gozd. Imel je šest postaj.

Mravljišče:
Od blizu smo si pogledali veliko mravljišče in povedali nekaj o mravljah. Volčiči so položili roko čisto nad mravljišče in začutili, da jih mravlje pljuvajo s svojo kislino. Opazili smo, da imajo mravlje svoje ceste in da se vedno ob srečanju ustavijo in pozdravijo. Nobene mravlje nismo smeli pohoditi, zato smo skupaj skakali čez njihove ceste.

Divje svinje:
Naslednja postaja so bila gozdna tla, razkopana od divjih svinj. Tukaj so si volčiči poskušali predstavljati, kako velike okle imajo divje svinje.

Strela:
Na tretji postaji smo opazovali drevo, ki je bilo grobo prelomljeno (posledica nevihte). Volčiči so poskušali ugotoviti za katero drevo gre, kako je do tega zloma prišlo, kako zgleda in se čudili moči narave.

Kamni:
Naslednja postaja so bili različni pohorski kamni. Opazovali smo, kako se svetijo, ker vsebujejo sljudo in kremen. Kresali smo iskre z večjim ali manjšim uspehom.

Erozija:
Nazaj grede, smo opazovali ostanke potočkov, ki so nastali po močnem deževju in kako so odnesli prst. V mislih smo rekonstruirali pravi potoček in njegovo pot.

Solnica – kristal:
Našli smo solnico za srne, ki so jo nastavili lovci. Najbolj pogumni so okusili, da je res slana. Poimenovali smo jo ”kristal v gozdu”.




Zimovanje na Visokem v Poljanski dolini
Po zajtrku smo se odpravili na spoznavanje okolice brloga.

Most:
Ustavili smo se na mostu. Volčiči so ugotavljali ali je voda čista. Sklepali so, da ni, ker je v bližini naša hiša in gredo vse odplake v to vodo.

Čiščenje struge:
Na poti smo se ustavili in pobrali pločevinast krožnik, ki je ležal v strugi. Odnesli smo ga v smeti.

Zbiralnik:
Ogledali smo si zbiralnik za pitno vodo, ki dovaja vodo tudi našemu brlogu. Volčiči so sami opazili z mahom prekrite cevi, ki so vodile od potoka do zbiralnika.

Izvir:
Ob strugi navzgor smo prišli do izvira. Volčiči so vodo pili, preverili smo kako je mrzla in kakšen okus ima. Čudili so se moči izvira.



PRILOGA

Kako postanemo učinkoviti vodniki po naravi.
Pri izvedbi svojega koraka so mi bila v veliko pomoč spodaj našteta načela, ki sem se jih poskušala držati, ko smo z volčiči hodili od točke do točke in spoznavali okolico brloga.

1. Učite manj in delite svoje občutke z otroki. Ko otrokom pripovedujem gola dejstva narave:”To je iglavec”, jim zraven povem tudi, kaj ob tem drevesu občutim. Povem jim, kako ga spoštujem, ker zmore preživeti v skopem okolju gora, kjer vode poleti skoraj ni, pozimi pa je večinoma zamrznjena; kjer ostri mrzli zimski vetrovi krivenčijo, upogibajo in lomijo njegove veje.
Prepričan sem, da mora odrasel človek svoj notranji jaz deliti z otrokom. Otrokom posredujemo in navdihnemo ljubezen in spoštovanje do narave šele takrat, ko svoje globoke misli in občutke delimo z njimi.

2. Bodite odprti, sprejemljivi. Biti sprejemljiv pomeni, da poslušate in ste pozorni. To je eno najpomembnejših načel, ki jih morate upoštevati pri svojem delu z otroki. Življenje na prostem vzbudi v otroku spontano navdušenje, ki ga lahko spretno usmerimo v učenje. Bodite občutljivi: vsako vprašanje, vsaka pripomba, vsak radosten vzklik je lahko povod, da se z otroki začnete pogovarjati. Bodite pozorni na naravo – kaj se v danem trenutku dogaja okrog vas. Skoraj vedno se dogaja kaj vznemirljivega ali zanimivega. Če temu pozorno in občuteno prisluhnete, se vam ne bo treba truditi z učnim načrtom – nastajal bo sam od sebe, od trenutka do trenutka.

3. Otrokovo pozornost takoj usmerite. Vključite vsakega otroka posebej, tako da sprašujete in opozarjate na zanimive slike in zvoke. Nekateri otroci niso vajeni opazovati narave od blizu, zato morate najti stvari, ki jih bodo zanimale in jih nato korak za korakom voditi, da se bodo naučili izostreno opazovati. Začutiti morajo, da hočete vedeti, kaj so odkrili.

4. Najprej opazujte in izkusite, nato šele spregovorite o stvari. Včasih bodo naravni prizori otroka tako prevzeli, da bo zavzeto opazoval. Otroci znajo zavzeto opazovati. Otrok stvari okrog sebe razume mnogo bolje, če se počuti eno z njimi, kot pa če mu jih kdo pripoveduje. Neposredno izkušnjo otroci tudi redko pozabijo. Ni vam potrebno znati vseh imen. Hrast je veliko več, kot le njegovo ime in skupek dejstev o njem. Opazujte drevo z različnih zornih kotov. Otipajte in poduhajte njegovo skorjo in liste. Tiho sedite na ali pod njegove veje. Glejte. Sprašujte. Ugibajte. Zabavajte se.

5. Doživljanje naj preveva občutek radosti. Otroci so veseli ali tihi in pozorni. Pritegnemo jih, če smo srečni in učimo navdušeno. Zapomnite si, da je vaše navdušenje nalezljivo, in da je to vaš največji adut.

Povezava: Barbara Lotrič, Ljubljana 2

Izhod s starši

Objavil/a Akela, |

POTEK DNEVA

8.30 Zbiranje
9.00 Sv. Maša pri Sv. Ožbaltu
10.15 Odhod v Makole. Peljejo starši.
11.00 Prihod v Makole, od koder nadaljujemo pot na hrib, nad jamo. Tukaj že imamo vse pripravljeno  za zgodbo Mavglijevi bratje. Akela zgodbo pripoveduje z lutkami. Zgodbo pa uprizorijo Kaja, Čil, Bagira in Balu, ki so skriti za Skalo posveta.
11.30 Stari volki odidemo v jamo, Čil pa ostane z otroki, da se pripravijo na Skalo posveta. Naučijo se pesem Skala posveta.
11.45 Prihod v jamo, kjer se zberemo in imamo sprejem mladičev v krdelo. Vsak dobi simbol krdela okoli vratu. Po končani Skali posveta, pojemo bika in se odpravimo v župnišče v Makole.
13.00 Prihod v župnišče. Najprej pojemo kosilo iz nahrbtnika. Nato VV skupaj z Bagiro, Kajo in Čilom pričnejo z izdelovanjem voščilnic, starši in Akela pa imajo med tem časom sestanek. Nato se vsi skupaj pridružimo volčičem in skupaj izdelujemo voščilnice.




PRIPOVED ZGODBE NA HRIBU NAD JAMO

Volčiči in volkuljice ter starši so slišali drugi del zgodbe Mavglijevi bratje. Vsi so pozorno poslušali in se vživeli v zgodbo. Ker v našem v krdelu ni navade, da bi nastopale lutke, so bile sedaj toliko bolj zanimive. Izdelala sem jih iz nogavic, na katere sem našila gumbe za oči. Po prebrani zgodbi smo na Skalo pripeli volčje glave Volčičev obljube.



SKALA POSVETA

Tokrat se je zgodila prav posebna Skala posveta. Posebna zato, ker se je dogajala v jami, kar je dalo poseben čar lepi, sončni nedelji. Vstop v jamo je malo otežen in so se morali potruditi ter si pomagati, da so lahko vstopili. Ko so prispeli so najprej videli samo svečke v jami, ki so jih vodile do nas. Stari volki smo jih pričakali z maskami na glavi, ki so stalnica v našem krdelu. Čutilo se je, da je mladiče strah. Nato je sledila ceremonija sprejema mladičev. Po končani ceremoniji smo vsi odhiteli iskat bika, ki ga je ulovil Bagira. Po dolgem iskanju in ovohavanju smo ga le našli, skritega v grmovju. Za razliko od drugih bikov, je danes Bagira ulovil pravega bika. Bil je že pečen. Trgali smo ga s šapami in čekani. Volčiči najprej niso bili najbolj navdušeni, ko pa so starši vzeli kos bika, pa so si volčiči premislili in rekli, da je bil to najboljši bik do sedaj, ker je bil pravi.



IZDELOVANJE VOŠČILNIC

Sledil je še ustvarjalni del dneva, izdelovanje voščilnic. Izdelali smo veliko voščilnic. Med samim delom smo se veliko pogovarjali. Sama sem, v vlogi Akele, stopila v stik z vsakim staršem, saj se mi zdi pomembno, da imamo voditelji dobre odnose z njimi. Tedaj imajo starši večje zaupanje v naše delo. Po sestanku za starše, so se tudi oni vključili v izdelovanje in pomagali svojim otrokom, ter jih spodbujali.



PRILOGE

Sprejem mladičev v krdelo

Sprejem v krdelo je obred, s katerim sprejmemo v krdelo mladiče-nove člane. To je slovesen dogodek, katerega cilj je, da mladiči začutijo pripadnost krdelu. Besedo imajo samo VV z obljubo (če želijo govoriti, dajo šapo na glavo). Mladiči ves čas molčijo.

Mladiči pridejo in med potjo pojejo pesem na Skalo posveta Zberemo se v krogu. Stari volki povemo, zakaj smo se zbrali in povabimo mladiče naj stopijo na sredino  kroga, da si jih vsi natančno ogledajo. Sledijo preizkušnje, kjer mladiči dokazujejo, da jih krdelo resnično lahko sprejme:

  • odtis šap v blato (velikost)
  • grizljanje korenja (ostri čekani)
  • tuljenje v luno (glasnost).

Ceremonija:

Akela: »Vi poznate zakon, volkovi! Poglejte, dobro poglejte, o volkovi!«
Šir Kan: »Jaz sem Šir Kan, kraljevi tiger, in mladiči so moji. Dajte mi jih! Človeški mladiči sploh ne sodijo v krdelo!«
Akela: »Poglejte, dobro poglejte, o volkovi. Svobodnega ljudstva ne zanimajo ukazi nekoga, ki ni v krdelu.«
Volčiči z obljubo: »Res je, kot pravi Šir Kan. Kaj imajo človeški mladiči skupnega z nami, volkovi?«
Akela: »Zakon džungle pravi, če nekdo iz krdela govori proti sprejemu mladiča v krdelo, morata biti vsaj dva, ki govorita v prid tega mladiča. Kdo bo torej dal svojo besedo za te mladiče?«
Balu: »Jaz, Balu, govorim v dobro mladičev. Pustite jih loviti s krdelom! Jaz jih bom naučil zakonov krdela in postavo džungle.«
Akela: »Balu, učitelj postave, je govoril. Zdaj je potrebno, da spregovori še nekdo. Kdo bo še govoril v dobro mladičev?«
Bagira: »Akela in svobodno ljudstvo! Jaz sicer nimam pravice govoriti na tem zboru, ampak zakon džungle pravi, da življenje mladičev lahko odkupi kdorkoli. Dovolj je, da ponudi določeno ceno. Če sprejmete te mladiče v krdelo, vam ponudim debelega bika, ki sem ga malo prej ubil in se nahaja nedaleč od tod.«
Volčiči z obljubo: »Kaj nam lahko naredijo mladiči? Pustimo jih tekati s krdelom! Naj lovijo z nami!«
Akela: »Če bi rad še kdo od odraslih volčičev dal svojo besedo za mladiče, lahko to stori zdaj.«

Sledijo VV in njihove besede za mladiče (dve dobri lastnosti za vsakega). Seveda morajo pri tem na glavo dati šapo. Ko so dane vse besede, mladičem podelimo kožuh. Ta kožuh nosijo vse do obljube, ko dobijo pravega-rutko. Ko mladič prejme kožuh, vse skupaj pozdravi z volčjim pozdravom.

Po vsej ceremoniji pa je na vrsti iskanje bika, ki ga je ujel Bagira. Ko bika najdemo, skupaj praznujemo.

Povezava: Anja Pintar, Ptuj 1

Starejše objave »

Uradna stran veje VV
Spletna Džungla uporablja prilagojeno verzijo Wordpress-a
Grafično oblikovanje Neža Rutar | Postavitev strani Primož Bevk
Vse pravice pridržane